Vrste pogodb, ki urejajo zaposlovanje

Vaše podjetje raste in pojavila se je potreba po novem delavcu. Delodajalec se pri tem pogosto vpraša, katera oblika zaposlitve bi bila zanj najbolj optimalna, kakšne so sploh razlike med različnimi pogodbami o zaposlovanju. Pripravili smo vam nekaj najbolj pogostih načinov zaposlovanja oz pogodb, ki urejajo zaposlitveno razmerje:

1. Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje, to je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na podlagi sklenitve te pogodbe je delodajalec dolžan delavca prijaviti v vsa obvezna socialna zavarovanja.

Pogodba se lahko sklene za nedoločen ali določen delovni čas ter za polni ali krajši delovni čas.

2. Podjemna pogodba

(pogodba o delu)
S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je na primer izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Podjemna pogodba se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, gradbeniških delih, varstvu otrok, čiščenju prostorov ipd.

3. Pogodba o avtorskem delu

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba je torej zelo podobna podjemni pogodbi, uporablja pa se lahko samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.

4. Pogodba o (poslovnem) sodelovanju

Pogodbo o sodelovanju, ki ima lahko tudi drugačen naslov, praviloma skleneta dve pravni osebi, pri čemer gre po vsebini za naročilo. Ena pogodbena stranka nekaj naroča oziroma potrebuje, druga pogodbena stranka pa naročilo izvrši ali nudi. Vsebino vsake takšne pogodbe je potrebno prilagoditi konkretnemu dogovoru in specifičnosti naročila.

5. Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja prek pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica, ne pa npr. pogodba o delu oziroma o zaposlitvi in tudi ne avtorska pogodba.
Delo prek študentskega servisa po napotnici lahko opravlja le oseba s statusom študenta oziroma s statusom dijaka, ki je že dopolnila 15 let in ni hkrati že zaposlena oziroma vpisana v evidenco brezposelnih oseb na zavodu.

http://data.si/blog/2013/07/25/vrste-pogodb-ki-urejajo-zaposlovanje/