Množično financiranje z drugega zornega kota

"Crowdfunding" oz. platforme za množično financiranje so trenutno pravi hit za financiranje start-up podjetij. Tudi slovenska podjetja so precej uspešna pri zbiranju denarja s pomočjo "crowdfundinga". Za množično financiranje bi lahko poenostavljeno rekli, da gre za zbiranje donacij. Prejemnik donacij - podjetje pa mora v večini "crowdfunding" platform donatorjem podariti neko vrsto nagrade oz donacije, njena vrednost pa je odvisna od velikosti zbranega vložka. Pri tem se postavlja vprašanje kako naj podjetje tretira v svojih poslovnih knjigah omenjene transakcije?

Davčna uprava RS uradnega stališča glede omenjene načina zbiranja donacij še ni zavzela, zato se nanj ne moremo opreti, zato v nadaljevanju podajamo svoje razmišljanje.

Prejeta donacija je prihodek. Sredstva donacij se pri prejemniku (d.o.o., s.p., društvo, zavod,...), obravnavajo kot brezplačno pridobljena sredstva in se vštevajo med prihodke, kar pomeni, da povečujejo davčno osnovo prejemnika donacije.

Ali je potrebno izstaviti račun v primeru donacije? Donacija predstavlja denarni tok iz katerega ne sledi nekakšna proti usluga v blagu oziroma storitvah (donator ne dobi nič v zameno za denar). Po izdaji donatorske pogodbe se donatorju izstavi potrdilo o donaciji, s katerim se donatorju potrdi prejem donacije. Prejemnik donacije torej donatorju ne izstavi računa, temveč (na njegovo zahtevo) le potrdilo o donaciji.

V primerih, kjer pa "donatorji" na "crowdfundingu" za svoj prispevek prejmejo neko protiuslugo v obliki blaga ali storitev, pa je potrebno za omenjene transakcije izdati primeren dokument (npr. dobavnico).

Z vidika davka na dodano vrednost gre torej za opravljanje ekonomske dejavnosti, ki pa je podvržena obračunu davka na dodano vrednost. V primeru, da je prejemnik donacij že davčni zavezanec, identificiran za DDV, bo od vrednosti dane storitve oz. blaga obračunal DDV po predpisani stopnji. Če prejemnik donacije (še) ni identificiran za DDV, se mu opravljena storitev oz. dobava blaga všteva v "kvoto" obdavčljivega prometa, ki ob preseganju višine 50.000€ v zadnjih 12 mesecih, povzroči obvezno identifikacijo za namene DDV.

Pripravili Dana Zavadlav in Alenka Bizilj, DATA

http://data.si/blog/2013/09/05/mnozicno-financiranje-z-drugega-zornega-kota/