O-STA

Gorenjska banka kategorično zavrača očitana kazniva dejanja

Popravek meničnega obrazca, na katerega naj bi se nanašal očitek o ponarejanju, zahtevata tako pravna teorija kot sodna praksa. Banka je prepričana, da so kazenske ovadbe neutemeljene in predstavljajo še enega od manevrov, s katerimi dolžnik stopnjuje javni pritisk na banko in njeno upravo.

Dne 31. 12. 2013 so bili v več medijih objavljeni prispevki o ovadbah, vloženih zoper odgovorne osebe Gorenjske banke d.d., Kranj. Policijska uprava Kranj je v svoji izjavi istega dne pojasnila, da gre za utemeljen sum storitve dveh kaznivih dejanj, to je zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih listin ali vrednotnic v eni izmed bank na Gorenjskem. Upnik oz. banka naj bi po izjavi predstavnika PU Kranj za poplačilo svojega dolga uporabila menice, za katere naj bi bilo po navedbah PU Kranj ugotovljeno, da so ponarejene. Omenjeni kaznivi dejanji se naj bi po medijskih objavah, povezanih z izjavo PU Kranj, nanašali na zatrjevano bančno financiranje Merfina preko družbe H & R oz. Hidrie.

Gorenjska banka d.d., Kranj si je in si bo še vnaprej prizadevala, da se sporna pravna razmerja rešujejo izključno pred za to pristojnimi organi, to je sodišči. V omenjenem spornem razmerju s Hidrio oz. H & R je tako v teku več pravd, ki bodo po prepričanju banke za popolnoma izmišljene izkazala trditve bančnih dolžnikov o fiktivnih posojilnih razmerjih in financiranju Merfina s strani banke. Predstavniki H & R oz. Hidrie, izkušeni gospodarstveniki podjetij iz skupine, ki je bila v pomembnih poslovnih povezavah z Merkurjem, po mnenju banke pač ne morejo verodostojno zatrjevati, da so zgolj zaradi videza usklajevali posojilno pogodbo z banko, se pogajali o višini obrestnih mer, zagotavljali zavarovanje svojih obveznosti (ne samo z menicami, temveč tudi s pristopi tretjih oseb k dolgu), nadomeščali menice po njihovi uporabi za poplačilo dolga, potrjevali izpise odprtih obveznosti do banke, prejeto posojilo od banke izkazovali v svojih bilancah, poslovnem poročilu itd.

Dolžnika Hidria in H & R sta banki izročila menice v zavarovanje svojega dolga do banke; oba dolžnika sta nadalje banki dala pooblastili, da banka menice izpolni in uporabi za poplačilo svojih terjatev do dolžnikov; banka je menico izpolnila in uporabila v skladu z obstoječim posojilnim razmerjem ter danim pooblastilom. V potrditev dejstva, da banka pri unovčevanju menic ni ravnala v ničemer nezakonito ali nepošteno, poleg številnih drugih dejstev priča ne nazadnje tudi ravnanje obeh dolžnikov, ki sta v preteklosti v primerih, ko je banka njune menice uporabila za poplačilo svojega dolga, na zahtevo banke le-te tudi večkrat nadomestili.

Ne glede na vztrajna prizadevanja banke, da se sporna razmerja objektivno rešujejo izključno pred sodišči, pa banka z vso odločenostjo zavrača očitke o ponarejanju kakršnihkoli vrednotnic oz. menic. Gre namreč za trditve, ki preko javnosti grobo posegajo v ugled in dobro ime banke. Po banki predstavljenih navedbah se naj bi očitek ponarejanja vrednotnic nanašal na to, da je banka na meničnem obrazcu besedico "plačajte" vidno prečrtala in jo nadomestilo z besedo "plačamo". Takšen popravek meničnega obrazca ob lastnih menicah zahteva tako pravna teorija kot sodna praksa. Za meničnega dolžnika je pa čisto vseeno, ali je menica izpolnjena kot lastna menica ali kot lastna trasirana menica. Višje sodišče v Ljubljani je ob identični vsebini menične izjave kot v obravnavanem primeru v preteklosti že razsodilo, da je banka upravičena menico izpolniti kot lastno trasirano menico ("plačajte") ali kot lastno menico, ki po navedenem pomeni tudi popravek meničnega obrazca v "plačamo". Na podlagi enotnih stališč pravne teorije in sodne prakse, banki tako nikakor ni razumljiv očitek o ponarejanju vrednotnic oz. menic, javno objavljen dne 31.12.2013. Res je, da je menično pravo strokovno zahtevno in terja veliko pravnega znanja gospodarskega prava, vendar pa po mnenju banke nepoznavanje te tematike nikakor ne bi smelo biti podlaga za kazenske ovadbe.

Banka v zaključku tega sporočila poudarja, da bo tudi v prihodnje za poplačilo svojih zakonitih terjatev uporabljala vsa z veljavnimi predpisi in pogodbenimi razmerji predvidena sredstva, pri čemer jo najrazličnejši manevri dolžnikov, vključno s kazenskimi ovadbami, ki so po prepričanju banke neutemeljene, ne bodo ustavili.

V Kranju, 2. januarja 2014

uprava Gorenjske banke