O-STA

Ali poznate razlike med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo?

Društva ter druge podobne organizacije (npr. zavodi in fundacije) naj bi prvotno bila ustanovljena za namene opravljanja t.i. nepridobitne dejavnosti, vendar se tekom poslovanja včasih pojavijo potrebe po storitvah ali dobavah blaga, ki sodijo v pridobitno dejavnost. Kakšna je torej razlika?

Podlago za navedeno najdejo organizacije najprej v Zakonu o davku do dohodkov pravnih oseb ali ZDDPO-2, ki navaja, da so zavezanke za davek tudi pravne osebe, kot so zasebni zavodi, ustanove, politične stranke, verske skupnosti, zbornice, društva ter tudi nekateri javni zavodi, agencije, ipd.). Bistvo pri vseh navedenih (naj bi bilo) delovanje brez namena ustvarjanja dobička.

Glede na že omenjeni ZDDPO-2 je torej razumeti, da davka (od dobička) ni potrebno plačevati organizaciji, ki je skladno s posebnim zakonom ustanovljeno za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve, kar je razvidno tudi iz ustanovnih listin. Tiste organizacije, ki ne izpolnjujejo pogojev morajo obračunati in plačati davek enako kot npr. gospodarske družbe (d.o.o.).

Prihodki v nepridobitni in pridobitni dejavnosti

Med najpogostejše prihodke iz naslova nepridobitne dejavnosti štejemo:

  • donacije (fizičnih ali pravnih oseb)
  • članarine (fizičnih ali pravnih oseb)
  • volila in dediščine (fizičnih ali pravnih oseb)
  • sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov (proračunska sredstva)
  • namenska javna sredstva

Nekaj primerov prihodkov iz pridobitne dejavnosti:

  • prodaja blaga (spominki, hrana, pijača, knjige...)
  • prodaja storitev (strežba hrane in pijače, organizacija dogodkov, reklamiranje...)
  • oddajanje v najem
  • prodaja osnovnih sredstev
  • dividende, obresti

Med prihodke pridobitne dejavnosti se torej upoštevajo prejemki, ki jih organizacije prejmejo ali za prodajo blaga ali opravljeno storitev, ki sicer pomeni tržno dejavnost. Opravljanje le-te povzroči znatno izkrivljanje konkurence (v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, ki plačujejo davek od dobička). Sorazmerno z ugotovljenimi prihodki (koliko je enih in koliko drugih) se ugotavljajo tudi stroški in odhodki, ki znižajo davčno osnovo za davek.