Manj možnosti za davčne utaje v tujini

Minuli teden je 52 držav podpisalo sporazum o samodejni izmenjavi informacij o finančnih računih tujcev, med katerimi je tudi Slovenija. Davčne utajevalce v tujini bo tako laže odkriti. Sporazum je nastal na pobudo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Preberite si, katere pomembne novosti prinaša sporazum v boju proti davčnim utajam.

- Samodejna izmenjava informacij držav podpisnic, brez prošenj in poizvedovanj. Slovenija ima tak dogovor že sklenjen z Avstrijo.

- Slovenija bo začela prvo izmenjavo informacij o finančnih računih leta 2017, tako kot številne druge članice Evropske unije.

- Davčne uprave posameznih držav bodo enkrat letno pridobile informacije od finančnih institucij, med katere poleg bank spadajo tudi borznoposredniške hiše in nekatere zavarovalne družbe.

- Posredovane bodo informacije o vseh prihodkih na računu posameznika oziroma pravnega subjekta, zato bo tudi teže prikrivati nepojasnjene prilive na račun.

Kaj samodejna izmenjava informacij prinaša Sloveniji?

Davčna uprava bo informacije o računih svojih rezidentov v drugih državah dobila brez vnaprejšnjega povpraševanja. Do zdaj je veljalo, da lahko za informacije zaprosi le v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen dvostranski sporazum o izmenjavi in še to le na podlagi utemeljenega suma. Ocene, koliko neobdavčenega premoženja Slovenci skrivajo v tujini, slovenski organi nimajo.

Gregor Zorman iz dunajske pisarne Leitner Leitner opozarja, da je težava Slovenije v zakonodaji, ki ne spodbuja samoprijave davčnega premoženja. Po njegovem mnenju bi lahko bila davčna pomilostitev, torej delni davčni odpustek za davčne skrivače, pravo orodje za spodbudo k samoprijavi. Še vedno pa precej držav ni podpisalo sporazuma, zato po iznajdljive posameznike še vedno treba iskati.

Za kakršna koli vprašanja in nasvete s področja davkov, so vam vedno na voljo naši davčni strokovnjaki.

Pripravil: Boštjan Kop