Občina Kamnik bo prejela priznanje Urada Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč

V četrtek, 4. decembra 2014, ob 14. uri v Domu kulture Kamnik, bo župan občine Kamnik Marjan Šarec iz rok predstavnice urada Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR), kot župan prvega slovenskega mesta in občine prejel priznanje Združenih narodov "Mesto in občina, odporna na nesreče". Kamnik se tako pridružuje več kot 2.200 mestom na svetu, ki so priznanje že prejeli in postavlja Slovenijo na zemljevid držav, ki se zavedajo pomembnosti zmanjševanja tveganj nesreč tudi na lokalnem nivoju.

V okviru Organizacije združenih narodov, Urada ZN za zmanjšanje tveganja nesreč, že od leta 2010 poteka kampanja "Odporni na nesreče - moje mesto se pripravlja". Njen namen je večja vključitev lokalne ravni (mesto/občina/lokalna skupnost) v prizadevanja za zmanjševanje tveganj za naravne in druge nesreče. Pobuda temelji na Hjoškem okvirnem akcijskem načrtu za obdobje 2005-2015: Krepitev odpornosti držav in skupnosti proti naravnim nesrečam, ki ga je leta 2005 sprejelo 168 držav, med njimi tudi Slovenija.

Tudi na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje se zavedajo, da je lokalna raven ključna nosilka dejavnosti zmanjšanja tveganja nesreč, zato so se v letošnjem letu v pobudo tudi aktivno vključili in spodbudili Kamnik pri sodelovanju v kampanji. Kamnik je tako postal prvo mesto in občina s certifikatom "Mesto, odporno na nesreče" (http://www.unisdr.org/campaign/resilientcities/cities/view/4020).

Občina Kamnik velja v Republiki Sloveniji za napredno občino z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj je znana po tem, da učinkovito in uspešno izvaja različne naloge vezane na celovito upravljanje s celotnim ciklom naravnih in drugih nesreč (pripravljenost, odziv, blaženje posledic). Učinkovitost odziva se izkazuje pri številnih ujmah, ki so prizadele občino Kamnik (poplave, vetrolom, žled). Na področju pripravljenosti, pa je primer občine, ki aktivno razvija sisteme za spremljanje stanja nevarnosti (poplavna nevarnost, potresna nevarnost) in jih vključuje v različne procese - tako preventivnega delovanja (sanacije, vključevanje v prostorske načrte, omilitveni ukrepi), kakor tudi priprave na učinkovitejši odziv (načrti zaščite in reševanja). Pri tem lahko ugotovimo učinkovito delovanje gasilskih enot, ki opravljajo javno gasilsko službo ter povezovanje le-teh z ostalimi enotami zaščite in reševanja kot so Gorska reševalna služba in štab Civilne zaščite.

Poleg razvoja enot, vsebin in usposobljenosti na lokalnem nivoju je pomembna tudi vloga posameznikov in občine v širšem slovenskem okviru, saj enote svojo usposobljenost delijo tudi z ostalimi primerljivimi strukturami in s tem vplivajo na dvig ozaveščenosti in pripravljenosti na odziv tudi drugod.

Upamo in želimo, da bo omenjeni dogodek spodbudil tudi druge občine in mesta, da se pobudi pridružijo. Več informacij o kampanji in postopku prijave je na voljo na spletnem naslovu http://www.unisdr.org/campaign/resilientcities/ in na Upravi RS za zaščito in reševanje.