O-STA

Kaj nam pove poreklo blaga?

Poreklo blaga v mednarodni trgovini pomeni natančno določena pravila, ki jih mora izpolnjevati blago, da ga proizvajalec lahko označi s poreklom in ga lahko prodaja v druge države.

Splošno pravilo za pridobitev porekla je, da se materiali štejejo po poreklu iz posamezne države upravičenke, če so bili v tej državi v celoti pridobljeni, izdelani iz blaga oziroma, če so bili v njej zadosti obdelani ali predelani.

Poreklo blaga je eden od treh carinskih instrumentov (poleg carinske vrednosti in carinske tarife), ki vplivajo na carinsko obravnavo ter na višino carinskega dolga ob uvozu.

Razlikujemo dve vrsti porekla:

1. Nepreferencialno poreklo

Nepreferencialno poreklo se uporablja pri določanju porekla za blago, ki je podvrženo različnim ukrepom trgovinske politike (kot npr. protidampinške in izravnalne dajatve, zaščitni in povračilni ukrepi, trgovinski embargo, količinske omejitve) ali tarifnim kvotam. Uporablja se tudi za statistične in druge namene.

Na nepreferencialno poreklo niso vezane carinske ugodnosti v smislu znižanih carinskih dajatev ali oprostitev, so pa izpolnjena pravila lahko pogoj za uvoz iz določene države. Npr. oznaka "made in" nam pove, kje je bil izdelek proizveden, narejen, oziroma od kod prihaja, ne pokaže pa nam prave države preferencialnega porekla. Zatorej nepreferencialnega porekla blaga ne smemo zamenjevati s preferencialnim poreklom

2. Preferencialno poreklo

Preferencialno poreklo je podeljeno blagu iz določenih držav, ki je izpolnilo določene pogoje. Za pridobitev preferencialnega porekla ti pogoji na splošno pomenijo zahtevo, da je blago v celoti pridobljeno ali je bilo podvrženo posebej določeni obdelavi oziroma predelavi.

Preferencialno poreklo prinaša določene carinske ugodnosti v smislu znižanih carinskih dajatev ali oprostitev za blago v trgovini med državami, ki so se o takšnem režimu dogovorile ali je ena stran takšen režim odobrila enostransko (avtonomno).

Kakšni so pogoji za pridobitev preferecialnega porekla blaga?

Za pridobitev preferencialnega porekla blaga mora blago izpolniti določene pogoje, v skladu s protokolom o poreklu, ki je sestavni del sporazuma z zadevno državo oziroma v skladu s pravili. Slovenski trg je sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev.

Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov, vendar je za potrebe trgovanja z blagom, ki prihaja v EU ali odhaja iz EU, treba še vedno upoštevati pravila o poreklu.

Blago s poreklom se lahko znotraj EU predeluje ali pa se znotraj EU trguje z nepredelanim blagom. Za trgovanje z blagom s poreklom na notranjem trgu EU se kot dokazilo o poreklu uporablja izjava dobavitelja.

Pripravili: Anja Grahek in Sanda Vodičar Horvat, DATA d.o.o.

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/01/20/kaj-nam-pove-poreklo-blaga/