Izhodišča FIDES-a v zvezi s soglasji zdravnikov

Fides je, enako kot tudi ostali dve zdravniški organizaciji, nasprotoval ureditvi delovnega časa zdravnikov v posebnem zakonu in je skladno s 158. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) predlagal ureditev problematike v poklicni kolektivni pogodbi. Zato Fides ne more nositi odgovornosti za negativne posledice, ki jih bo prinesla implementacija zakona v praksi ne glede na prejšnjo točko je Fides pokazal vso pripravljenost in pomoč vladi pri reševanju perečih težav v zdravstvu, saj je zdravnike pozval, naj pod razumnimi pogoji podajo soglasja za podaljšano nepretrgano delo ureditev po starem ZDR in tudi ureditev, ki je veljala ob sklenitvi KP za zdravnike in zobozdravnike, ni dovoljevala obremenitve zdravnikov tako, da jim ne bi bil zagotovljen 12 urni dnevni oz. 24 urni tedenski počitek. Če je bila praksa v nasprotju z zakonom, za to ni kriv Fides, ampak ustanovitelji in upravljalci javnih zdravstvenih zavodov ter načrtovalci kadrovske politike v zdravstvu.

Nihče se ne more sklicevati na legitimnost neke ureditve na podlagi prakse, ki je nastala kot posledica nezakonitega stanja. Po logiki vlade in nekaterih medijev bi bilo torej najbolje, če bi ponovno uvedli 16- in več urne obremenitve vseh delavcev brez ustreznega plačila, ker je bilo to zatečeno stanje v 19. in začetku 20. stoletja, in se odpovemo vsem pridobitvam humanizacije delovnih razmerij v preteklih desetletjih. Novela zakona o zdravniški službi namreč uvaja kot "zakonsko možne" takšne obremenitve zdravnikov, ki so v drugih poklicih že desetletja prepovedane. Tako pomeni nov zakon korak nazaj glede priznavanja civilizacijsko pridobljenih pravic. Soglasja podajajo zdravniki in ne delodajalci. Zato naj tudi obrazce soglasij pripravljajo zdravniki ali njihov sindikat in ne delodajalci ali ministrstvo.

Tarifni del soglasij ureja plačilo za delo, ki s KP za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) sploh ni urejen. Ureditev v KP se namreč nanaša na plačila za obremenitve, ki so bile dovoljene po zakonodaji, ki je veljala ob sklenitvi KP. Ta pa ni dovoljevala npr. 32 urne nepretrgane prisotnosti na delovnem mestu in tako KP ni mogla predvideti načina plačila takšnega dela. Zato je treba uporabiti 59. čl. KPZZ in ustrezno razlago odbora za razlago KP, ki izrecno poudarjata, da predstavlja KP minimum pravic, ki jih je mogoče z nižjimi akti razširiti. Še zlasti pa to pomeni, da se z nižjimi akti (npr. s pogodbo o zaposlitvi, zavodski KP ipd.) sme urediti plačilo za dodatne obremenitve, ki v KP sploh niso upoštevane. Določbe tarifnega dela soglasij so realistične in izrazito kompromisne. Finančni učinek soglasij je zanemarljiv v primerjavi s finančnim učinkom, ki bi nastal zaradi izpada storitev.

Drugače kot trdi minister, zakon o zdravniški službi v prehodnem obdobju sicer dovoljuje največ 15 oz. 25 nadur tedensko, vendar 3. odst. 41.b člena (ki se v celoti uporablja tudi v prehodnem obdobju) dovoljuje tudi preseganje tega števila s soglasjem zdravnika. "Puhli" obrazci, kakršne ponujajo v podpis zdravnikom delodajalci in ki govorijo zgolj o tem, da delavec soglaša z nadurnim delom preko citiranih omejitev, prav na podlagi tega določila omogoča takorekoč neomejeno število nadur.

Minister za zdravje ni pojasnil, v čem naj bi bila napačna interpretacija Fidesa, da "puhli" obrazci soglasij, ki so jih pripravili delodajalci in ki govorijo zgolj o tem, da zdravnik vnaprej soglaša z obremenitvijo do 32 ur po razporedu delodajalca, ne omogoča takšnega razporejanja zdravnikov, po katerem bi morali delati nepretrgoma 32 ur, nato bi smeli 12 ur počivati, potem bi morali spet delati 32 ur in tako v neskončnost. Razen soglasja zdravnika zakon namreč, zlasti v povezavi z neomejenim nadurnim delom, ne vsebuje prav nobene varovalke, ki bi takšno izkoriščanje prepovedovala. Izgovor, da gre za zagotavljanje dežurstev, je jalov, saj je vsakemu zdravniku jasno, da je dežurstvo (tudi v t.i. neefektivi) stanje brez spanja in brez počitka, zahteva trdo delo in budnega zdravnika, ki je odgovoren za ogromno število hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov.

Fidesovi obrazci so edino upanje zdravnikov, ki jim omogoča še kolikor toliko človeške delovne razmere!

Konrad Kuštrin, dr.med.l.r.

Predsednik FIDES