Redno delo prek s.p. ni zakonito (2. del)
V prvem delu smo pisali o temu, da so davčni inšpektorji odkrili več primerov nezakonitih "zaposlitev" fizičnih oseb, ki so registrirale s.p. in delo opravljale le za eno podjetje. Opisane situacije so sporne tudi z vidika delovno pravnih razmerij.
Delovno razmerje
Pri delovnem razmerju gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki je prostovoljno, delavec se vključi v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Bistveno je, da delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti do delodajalca, kot del delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki tudi nosi odgovornost za uspeh podjetja.
Če so v konkretnem pravnem razmerju ti elementi podani, gre za delovno razmerje, čeprav med strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, ki je sicer pravilo. Tudi v primeru, če sta pogodbeni stranki pogodbo, ki je podlaga njunega razmerja, označili kot civilno pravno pogodbo (na primer kot pogodbo o delu), ali če gre za razmerje med naročnikom in s.p., v njunem razmerju pa dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja, se šteje, da gre za delovno razmerje.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja so torej bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo, kako se pogodbeno razmerje izvaja v praksi, in ne poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status pogodbenih strank.
Dolžnosti delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih
V skladu z 11. členom Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 je delodajalec dolžan:
- delavca prijaviti v obvezno socialno zavarovanje in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.
- za delavca obračunati, odtegniti in plačati prispevke delojemalca od bruto plače, nadomestila plače ter drugih bruto prejemkov iz delovnega razmerja
- obračunati prispevke delodajalca.
Ugotovitve v davčnih inšpektorjev
Pri izvajanju davčnih inšpekcijskih nadzorov davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve je bilo v več primerih ugotovljeno, da so delodajalci svojim zaposlenim izplačevali dodatne dohodke na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p.
V nadzoru je bilo ugotovljeno, da so bile sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju le navidezni posli, pri katerih se dejanska vsebina razlikuje od njene oblike, saj so zaposleni dejansko opravljali enako delo, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, nad redno delovno obveznostjo. Na podlagi teh ugotovitev je davčni organ izplačila, ki so bila izplačana na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju kot prihodek s.p., obdavčil kot dohodke iz delovnega razmerja, od katerih je bila odmerjena akontacija dohodnine ter vsi prispevki za socialno varnost.
Zaposlitev za krajši delovni čas prek s.p.
V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno tudi, da so bili delavci zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo, hkrati pa so imeli še status s.p., na podlagi katerega so delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve v višjem znesku, kot je znašala plača za krajši delovni čas. Tudi v teh primerih je bilo v davčnem nadzoru ugotovljeno, da so se vsa opravljena dela izvajala na sedežu delodajalca, s sredstvi delodajalca, pod kontrolo delodajalca, izplačila, ki so jih delavci prejemali kot samostojni podjetniki na podlagi izdanih računov, pa so bila prekvalificirana v plačo in obračunane pripadajoče dajatve.
Zakon o davčnem postopku
Finančna uprava v postopkih nadzora izhaja iz načela davčnega postopka, ki je določeno v 5. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, po katerem se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Hkrati se v opisanih primerih upoštevajo tudi določila 74. člena ZDavP-2, ki določa, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje.
Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. Če finančna uprava ugotovi, da gre za izogibanje ali zlorabo, kot na primer, da delodajalec del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p., se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih dogodkov. Dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s.p., se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi.
Preverite naš kalkulator za izračun plače in kalkulator za izračun za avtorsko in podjemno pogodbo ter občasno delo.
Za kakršna koli pravna ali kadrovska vprašanja lahko pokličete naše svetovalce na 01 600 1530 ali jim pošljete povpraševanje na data@data.si.
Rezervirajte si termin za svetovanje
Razmišljate o zaposlitvi novega sodelavca, pa bi radi vedeli, na podlagi katerih pogodb bi lahko z njim sodelovali? Vabljeni naš seminar Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?
Povezava do prvega dela članka je na tej povezavi.
Pripravila: Anja Grahek
Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/03/30/redno-delo-prek-s-p-ni-zakonito-2-del/