(Ne)pridobitna dejavnost: Zavodi, društva in zbornice morajo poslovati brez dobička

Na pobudo naših zvestih bralcev smo vam v nadaljevanju pripravili posodobljen članek, vezan na opredelitev pridobitne oz. nepridobitne dejavnosti.

Razne neprofitne organizacije kot so društva, zavodi, fundacije itd. so prvotno ustanovljene za namene opravljanja t.i. nepridobitne dejavnosti, vendar se običajno med poslovanjem pojavijo potrebe po storitvah ali dobavah blaga, ki sodijo v pridobitno dejavnost, vendar jih organizacije potrebujejo, da lahko uresničujejo svoj prvoti cilj in namen opredeljen v ustanovitvenih listinah.

Kakšna je torej razlika?

Podlago za navedeno najdejo organizacije najprej v Zakonu o davku do dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki navaja, da so zavezanke za davek tudi pravne osebe, kot so zasebni zavodi, ustanove, politične stranke, verske skupnosti, zbornice, društva ter tudi nekateri javni zavodi, agencije, ipd.. Nadalje, drugo podlago najdejo v Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki ga povzemamo spodaj.

Bistvo pri vseh navedenih (naj bi bilo) delovanje brez namena ustvarjanja dobička. Glede na že omenjeni ZDDPO-2 je torej razumeti, da davka (od dobička) ni potrebno plačevati organizaciji, ki je skladno s posebnim zakonom ustanovljeno za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve, kar je razvidno tudi iz ustanovnih listin. Tiste organizacije, ki ne izpolnjujejo pogojev morajo obračunati in plačati davek enako kot npr. gospodarske družbe (d.o.o.).

Prihodki v nepridobitni in pridobitni dejavnosti

Med najpogostejše prihodke iz naslova nepridobitne dejavnosti štejemo:

donacije (fizičnih ali pravnih oseb), brez obveznosti vračila
članarine (fizičnih ali pravnih oseb), v kolikor ne predstavljajo plačilo storitev/blaga
volila in dediščine (fizičnih ali pravnih oseb)
sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov (proračunska sredstva)
namenska javna sredstva

Nekaj primerov prihodkov iz pridobitne dejavnosti:

prodaja blaga (spominki, hrana, pijača, knjige...),
prodaja storitev (strežba hrane in pijače, organizacija dogodkov, reklamiranje...),
oddajanje v najem,
prodaja osnovnih sredstev,
srečelovi,
dividende,
obresti (razen pozitivnih obresti na TR in obresti za vezane vloge do vključno 1.000 EUR/letno)

Med prihodke pridobitne dejavnosti se torej upoštevajo dohodki, ki jih organizacije prejmejo ali za prodajo blaga ali opravljeno storitev, ki sicer pomeni tržno dejavnost. Opravljanje le-te povzroči znatno izkrivljanje konkurence (v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, ki plačujejo davek od dobička). Sorazmerno z ugotovljenimi prihodki (koliko je enih in koliko drugih) se ugotavljajo tudi stroški in odhodki, ki znižajo davčno osnovo za davek.

Stališče in pojasnilo FURS-a:

"Upoštevati je treba, da gre v tem primeru za opredeljevanje pridobitne dejavnosti oz. dohodkov, ki izvirajo iz opravljanja pridobitne dejavnosti, za davčne namene, to je za namene davčnega zakona, ki v določenem obsegu zasleduje namene, ki so drugačni od namenov, ki jih zasledujejo zakoni z drugega področja, na primer zakon, ki ureja društva, ter zakon, ki ureja zavode. Z uveljavitvijo podzakonskega akta (Pravilnika) se zasleduje cilj zakona, da se doseže obdavčitev zavezancev po njihovi gospodarski moči ter se vzpostavi davčni sistem, ki je nevtralen z vidika konkurenčnosti, pri tem pa se upoštevajo specifičnosti glede različnih dejavnosti, ki jih zavezanci opravljajo. Sklepno menimo, da navedena davčna obravnava pripomore tudi k transparentnosti in enostavnosti obračunavanja in plačevanja davka."

Preberite tudi Ustanovitev zavoda.

Pripravila: Sabina Dimnik, DATA d.o.o.

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/03/31/nepridobitna-dejavnost-zavodi-drustva-in-zbornice-morajo-poslovati-brez-dobicka/