Mobing: Varnostnik blagajnika spremljal tudi na malico in stranišče
Eno je, kar (ohlapno) določajo zakoni, drugo pa, kaj pravi (konkretna) sodna praksa. Pri tej se pogosto izkaže, da domnevno trpičeni delojemalec ni imel dovolj dokazov, da bi uspešno dokazal obstoj mobinga. Višje sodišče pa tudi presoja in precej pogosto presodi, da v konkretnih zadevah ni šlo za prepovedano trpičenje na delovnem mestu.
Na Poslovno-informacijskem portalu je objavljenih skoraj 90 odločb Višjega delovnega in socialnega sodišča v povezavi z mobingom oziroma trpičenjem na delovnem mestu. Tako v enem od neuspešnih primerov dokazovanja obstoja mobinga sodišče denimo navaja, da tožnik kljub zatrjevanjem o večletnem mobingu in diskriminaciji nadrejenih ni nikoli obvestil o zatrjevanih spornih ravnanjih delavcev tožene stranko.
V splošnem velja, da opozarjanje na napake pri delu in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu. Če seveda, kot dodaja Višje delovno in socialno sodišče, ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in proti zaposlenemu usmerjeno vedenje.
Enkraten "kaj bi pa spet rada" ni mobing
Sodišče od primera od primera presoja, ali je v določenih okoliščinah šlo za trpinčenje ali ne. Bivši direktor je denimo v enem od primerov zaposlenemu grozil, da ne bo dobil več službe in ga pri tem silil, da podpiše izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. A enkratno neprimerno ravnanje po mnenju višjih sodnikov še ni mobing.
V nekem drugem primeru je bil sklep podoben. Izjavi, "kaj bi pa spet rada" in "počasi, umiri se", niso predstavljali trpinčenja. V tretjem primeru pa se je sodelavec norčeval iz tožnika in o njem grdo govoril, ampak ravnanja niso bila sistematična in prisotna v daljšem časovnem obdobju.
Direktor ob 2.000 evrov zaradi zmerjanja in žaljenja
Za uspešno tožbo trpinčenega po drugi strani zadostuje, ko ta uspe dokazati kontinuirano protizakonito delodajalčevo ali sodelavčevo ravnanje. Med to sodi izključevanje iz vsakdanje komunikacije, ignoriranje pobude, želje po razgovoru in onemogočanje skupnega dela ter posledični občutki nekoristnosti in razvrednotenja ter poslabšanje psihičnega in zdravstvenega položaja. V eni od sodb višjega sodišča je bilo našteto dovolj, da je sodišče toženi strani prisodilo odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo.
Zaradi trimesečnega kričanja, zmerjanja, žaljenja prek telefona in očitkov o nesposobnosti s strani direktorja pa je sodišče tožnici v nekem tretjem primeru dosodilo 2.000 evrov odškodnine.
Trpičenje je tudi brezdelje - po krivdi delodajalca
Ena od oblik trpinčenja na delovnem mestu je lahko tudi ravnanje, ko delodajalec zaposlenemu odredi čakanje na delo in mu kljub njegovim opozorilom, da bi rad delal, dela ni zagotovil, čeprav bi to lahko.
Sodišče pa je kot graje vredno, negativno in žaljivo ravnanje označilo, ko je delodajalec zaposlenemu po določitvi dela na drugem delovnem mestu, mestu blagajnika, odredil, da ga vseskozi spremlja varnostnik, tudi na malici in ob odhodu na stranišče. Dejanje tožnika po mnenju višjega sodišča ni bilo z ničimer izzvano, saj je bil delavec neproblematičen delavec, ni kradel ali uničeval blaga in ni povzročal škode.
Nek drug zaposleni pa je tožbo zaradi mobinga vložil, ker ga je delodajalec premestil v drugo delovno enoto, poleg tega pa dal zaukazal opravljanje drugega dela na določen dan. Po mnenju sodišča ima v tem primeru delodajalec skladno s pogodbo o zaposlitvi pravico, da delavcu odredi, kje bo opravljal delo in še, da mu naloži opravljanje določenega (drugega) dela.
Pripravila: Anita Andrenšek, DATA d.o.o.
Potrebujete pravno pomoč? Pokličite naše pravne svetovalce na 01 600 1530 ali jim pišite na data@data.si.
Pripravili: Anja Grahek in Anita Andrenšek, DATA d.o.o.
Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/04/13/mobing-varnostnik-blagajnika-spremljal-tudi-na-malico-in-stranisce/