Regres: Zaposlenemu poleg regresa pripada tudi odškodnina za neizkoriščen dopust
Letni dopust in regres za letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec, ki ima zakonsko pravico do letnega dopusta ima prav tako pravico do regresa za letni dopust. Višina regresa je zakonsko določena in sicer najmanj v višini minimalne plače.
Tako delavske pravice določa zakon. Za podatke o tem, kako se zakon krši in do kakšnih sporov prihaja med delavci in delodajalci, smo preverili sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča. V prvem delu članka smo med drugim pisali o primeru nedopustnega izplačila regresa na roke, v drugem delu pa pišemo o podobnih kršitvah, ki so predmet sodne obravnave.
Delodajalec ne more izplačati regresa zaradi finančnega stanja podjetja
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Sklicevanje delodajalca na dogovor, da bo izplačal regres z zamikom, ko bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico delavke do izplačila regresa. Delavka se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje delodajalca, da so se delavci strinjali, da bo regres izplačan, ko bo to dovoljevalo finančno stanje podjetja, ni mogoče razlagati tako, da je delavka pristala na odlog plačila regresa na nedoločen datum, saj je v tretjem odstavku 131. člena ZDR določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta.
Sklicevanje delodajalca na likvidnostne težave
Delavka je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Delodajalec se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je delodajalec prenehal obračunavati delavki plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
Četudi delavec ne izkoristi letnega dopusta mora dobiti regres za letni dopust
Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta. Delavka je večkrat zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki pa ji ga delodajalec ni odobril, zato ji pripada odškodnina za neizkoriščen dopust.
Delavec je upravičen do izplačila neto zneska regresa za letni dopust
Delodajalec ni dolžan delavcu izplačati bruto zneske mesečne plače in regresa za letni dopust. V pogodbi o zaposlitvi se lahko dogovori plača oziroma regres za letni dopust zgolj v bruto višini, delavec pa je dejansko upravičen do izplačila neto zneska po tem, ko delodajalec od bruto zneska odvede pristojnim državnim organom predpisane prispevke za socialno varnost in dohodnino.
Regres za letni dopust kljub nezakonitem prenehanju delovnega razmerja
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust.
Preberite tudi prvi del članka Regres: Plačilo "na roke" ni dopustno, odpovedati pa se mu je mogoče tudi ustno.
V primeru, da potrebujete pomoč pri pripravi odločb za odmero dopusta, lahko pokličete naše pravne svetovalce na 01 600 15 30 ali jim pošljite e-mail na data@data.si.
Pripravila: Anja Grahek
Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/04/21/regres-zaposlenemu-poleg-regresa-pripada-tudi-odskodnina-za-neizkoriscen-dopust/