Plačilo za nadurno delo tudi brez pisne odredbe delodajalca
Določbe glede delovnega časa in opravljanja nadurnega dela ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo je lahko določen krajši delovni čas, vendar ne sme biti krajši od 36 ur na teden. Več o tem, kdaj je delavec dolžan opravljati nadurno delo smo pisali že tukaj.
Preverili smo sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča z namenom, da vam približamo pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev glede nadurnega dela glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Dovoljenih največ 8 ur tedensko
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delo preko polnega časa lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, vendar največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto. Delavka nadurnega dela ni opravljala po svoji volji, temveč na podlagi ustne odredbe delodajalca, ki se ni oziral na zakonske določbe glede trajanja delovnega časa. Ker je delavka morala opravljati nadurno delo, saj bi v nasprotnem primeru delo izgubila, bi ji moralo sodišče priznati vse ure, ki jih je opravila v spornem obdobju preko polnega delovnega časa.
Plačilo za nadurno delo tudi brez pisne odredbe delodajalca
Delavcu pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
Če si delavec sam piše evidenco delovnih ur, to ni zadostno dokazilo za nadurno delo
Zahtevek za dodatno plačilo zaposlenega, ki si je evidenco delovnih ur pisal sam, ni bil utemeljen, ker delavec ni dokazal,da je v spornem obdobju delo opravljal več kot osem ur dnevno. Kot dokaz je predložil le evidenco, ki jo je pisal zase in za ostale delavce, ki je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj iz izpovedi priče izhaja, da delavec nadurnega dela ni opravljal.
Koriščenje neplačanih nadur
Odsotnost z dela, ko si delavec kar sam odredi, da ne bo prihajal na delo, ker bo koristil neplačane nadure, ni mogoče šteti za upravičeno odsotnost z dela.
Delodajalec mora dokazati, da je nadure delavcu izplačal
Delodajalec je priznal, da je delavec v spornem obdobju opravil določeno število nadur, vendar ni uspel dokazati, da je tožniku te nadure tudi izplačal. V je dokazal zgolj to, da je delavcu izplačeval le osnovno plačo. Če delodajalec trdi, da mu je nekaj plačeval tudi na roko v gotovini, bi moral dokazati, da je takšno izplačilo izvajal po predpisanem navodilu za izplačilo gotovine fizičnim osebam z nakaznico na način, ko upravičenec do gotovine potrdi njen prejem na blagajniškem izdatku. Delodajalec takšnega načina denarnega poslovanja z dokaznim bremenom v tem sporu ni dokazala. Zato je delavčev zahtevek na plačilo nadur utemeljen.
Delodajalec ni izplačeval nadur
Delodajalec delavkam ni izplačevala vseh ur, ki so jih le-te opravile. Pri delodajalcu se je delalo tudi ob sobotah in nedeljah, če je šlo za uvoz ali inventuro. Takrat je delala tudi delodajalka. Nadur se ni izplačevalo, ampak jim je bilo rečeno, da bodo nadure koristile, pri čemer jih niso nikoli koristile, ker ni bilo dovolj zaposlenih. Zato je delodajalec dolžan delavkam plačati vtoževani dodatek za nadurno delo.
Preberite nadaljevanje članka na povezavi.
Potrebujete pravno pomoč? Pokličite naše pravne svetovalce na 01 600 1530 ali pošljite povpraševanje na data@data.si.
Pripravila: Anja Grahek
Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/04/23/placilo-za-nadurno-delo-tudi-brez-pisne-odredbe-delodajalca/