O-STA

Varnost in zdravje pri delu: Nasilje v službi vse pogostejši dejavnik tveganja

Mednarodna organizacija dela je leta 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Tako je ta dan po vsem svetu namenjen zagotavljanju velikega pomena področju varnosti in zdravja pri delu kot pomembnega dejavnika, ki vpliva na stanje v družbi in na njen razvoj.

Varnost in zdravje pri delu

Zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu in v delovnem okolju je naloga delodajalcev, delavcev, strokovnih delavcev s tega področja, socialnih partnerjev, države in tudi mednarodnih ustanov.

Ker so v zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu vključeni številni akterji, je nujno potrebno njihovo medsebojno sodelovanje. Vsekakor pa je pri tem zelo pomembna tudi vloga pristojne inšpekcije. Več o kršitvah na delovnem mestu smo pisali tukaj.

Varstvo in zdravje pri delu

Mednarodni sindikalni dan žalovanja za delavci, umrlimi in poškodovanimi na delovnem mestu

Na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu sindikalne organizacije po vsem svetu zaznamujejo tudi mednarodni spominski dan na delavce, ki so umrli ali se poškodovali na delovnih mestih.

Vzroki za smrtne nezgode delavcev v letu 2014 so bili različni. Najpogostejši vzrok za smrt delavca je bila prometna nesreča, saj se je v štirih prometnih nesrečah smrtno poškodovalo 7 delavcev. Drugi najpogostejši vzrok za smrt delavca je bil padec z višine, kar se je zgodilo v 4 primerih.

Tretji najpogostejši vzrok za smrtno poškodbo delavca v preteklem letu (3 primeri) je bil padec bremena na delavca. V vseh treh primerih so delavce poškodovala drevesa - v enem primeru je drevo padlo na delavca, enega je pod seboj pokopal drevesni panj, v enem primeru pa je delavca pri spravilu lesa udaril hlod.

Uboj s strelnim orožjem na delovnem mestu

Inšpektorat RS ugotavlja, da postaja nasilje na delovnem mestu vse bolj pogost dejavnik tveganja, katerega posledice so tudi smrtne poškodbe. V letu 2014 so zabeležili 2 takšna primera. V obeh je šlo za uboj s strelnim orožjem.

V preostalih primerih so smrtne nezgode povzročili odletavajoči predmeti, prevrnjeno breme, udar električnega toka in premikajoča se gradbena mehanizacija, v eni od nezgod je vlak povozil delavca.

Največ smrtnih nezgod se zgodi v gradbeništvu

Po dejavnostih se je največ smrtnih nezgod v letu 2014 zgodilo v dejavnosti gradbeništva, in sicer 6 nezgod. S 4 smrtnimi primeri ji sledi dejavnost javne uprave in obrambe (Policija), po 3 smrtne primere pa smo zabeležili v dejavnostih kopenskega prometa ter gozdarstva.

Največ smrtno ponesrečenih delavcev je bilo starih med 40 in 49 let

Največ smrtno ponesrečenih delavcev (9) je bilo starih med 40 in 49 let, kar predstavlja skoraj 40-odstotni delež vseh smrtno poškodovanih delavcev. Druga najbolj ogrožena starostna kategorija smrtno poškodovanih delavcev je bila s 7 smrtnimi primeri kategorija med 30 in 39 leti. Najmlajši smrtno poškodovan delavec v letu 2014 je bil star 20 let, najstarejši pa 55 let.

Največ nezgod se je zgodilo pri "velikih" delodajalcih

Po velikosti delodajalcev so v letu 2014 zabeležili največ smrtnih nezgod pri delodajalcih, ki imajo zaposlenih 500 in več delavcev. Sledijo delodajalci z od 10 do 19 zaposlenimi, delodajalci z do 4 zaposlenimi in samostojni podjetniki, pri katerih so se smrtno poškodovali po 3 delavci.

Še vedno prevladujejo moške smrtne žrtve

Tako kot v vseh preteklih letih tudi v letu 2014 izstopajo smrtne nezgode, v katerih so umrli predstavniki moškega spola, to se je zgodilo v 20 primerih. V letu 2014 pa so zabeležili tudi 3 smrtne žrtve med ženskami, kar je glede na predhodna leta največ do zdaj. Nasilje na delovnem mestu (uboj s strelnim orožjem), stisnjenje delovne opreme ter prometna nesreča na službeni poti so bili vzrok za smrt teh delavk.

V letu 2014 je bilo prijavljenih 9333 nezgod

Inšpektorat RS za delo je obveščen tudi o lažjih in težjih nezgodah pri delu, operativno-komunikacijski center policije jih je obvestil o 295 nezgodnih dogodkih, delodajalci pa so prijavili 9333 nezgod pri delu.

Vzroke nezgod gre tudi v letu 2014 iskati predvsem v nizki ravni varnostne kulture, tako delodajalcev kot tudi delavcev, podcenjevanju tveganj in v nekaterih primerih tudi v neizkušenosti delavcev. Nezgode pri delu se tako dogajajo zaradi podcenjevanja nevarnosti, premajhne pozornosti oziroma nepazljivosti pri nevarnejših delovnih postopkih, zaradi pomanjkljivega neposrednega nadzora in vodenja neposrednih vodij, zaradi neuporabe oziroma pomanjkljive uporabe osebne varovalne opreme, precenjevanja sposobnosti posameznikov, slabe organizacije dela, neizkušenosti, nepazljivosti delavca, neupoštevanja predpisanih navodil in znakov za nevarnosti in v določeni meri tudi zaradi spleta nepredvidljivih dogodkov.

Ste vedeli, da je potrebno, v kolikor je z oceno tveganja ugotovljena večja stopnja za nastanek poškodb pri delu, zdravstvenih okvar ali poklicnih bolezni, preverjanje usposobljenosti iz varnosti in zdravja pri delu opraviti na 2 leti? Za opravljanje testa iz varstva pri delu v podjetju DATA d.o.o. vsak mesec razpišemo dva termina, na katerih lahko udeleženci opravijo usposabljanje iz varstva pri delu.

Prijava na usposabljanje

Pripravila: Anja Grahek

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/04/28/varnost-in-zdravje-pri-delu-nasilje-v-sluzbi-vse-pogostejsi-dejavnik-tveganja/