Za malo malomarnost brez odškodninske odgovornosti

Glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delavec dolžan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za kršitev obveznosti je delavec disciplinsko odgovoren. O tem smo pisali v prvem delu članka.

Kdaj je delavec dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo je povzročil v okviru delovnega razmerja?

V primeru, da delavec na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Prav tako je mora delodajalec, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, povrniti škodo.

V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor delovna zakonodaja ne določa posebnosti.

Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde - delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo samo, če jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo povzroči iz navadne (male) malomarnosti, delavec ni odškodninsko odgovoren delodajalcu.

Kaj če škodo povzroči več delavcev?

Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren samo za tisti del škode, ki ga je sam povzročil, razen če se tega ne da ugotoviti in so vsi odgovorni po enakih deležih ali če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem in so v tem primeru za škodo solidarno dogovorni.

Zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo določijo pavšalni zneski odškodnine, kar pa ne velja za škodo, ki jo povzroči delodajalec delavcu zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ali kršitve dolžnosti varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, za katero odgovarja delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (glej več v 1. poglavju o diskriminaciji).