O-STA

Delo na črno: Odvzem premoženja ne grozi sorodnikom do tretjega kolena

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona.

Delo in zaposlovanje na črno povzroča manj delovnih mest in zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, itd.

Kaj je delo na črno?

Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

  • pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
  • samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
  • pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
  • posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.

Kaj ni delo na črno?

Delo na črno ni:

  • sosedska pomoč
    Sosedska pomoč sodi med izjeme in torej ni delo na črno. Sosed kot fizična oseba lahko sosedu kot fizični osebi brezplačno pomaga pri vseh opravilih (to pomeni, da delo ne sme biti vezano na dejavnost, ki jo ima sosed registrirano kot pridobitno dejavnost). Kakršnakoli druga brezplačna pomoč med sosedoma ni delo na črno. Zakon torej dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi. Več o sosedski pomoči si lahko preberete tukaj.

Primeri:

Če ima nekdo registrirano gostinsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoči ne morem "brezplačno, kot sosed" pomagati v gostilni. Lahko pa mu pomagam pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo gostinsko dejavnost.

Dva soseda, ki nimata registrirane nobene dejavnosti, si lahko neovirano priskočita na pomoč ob sezonskih ali kakršnihkoli drugih opravilih.

  • sorodstvena pomoč
    Za sorodstveno pomoč velja vsakršno delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve. V okviru sorodstvene pomoči lahko posameznik opravlja delo ali storitev za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Kot izjema od dela na črno je tudi brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

  • nujno delo:
    Nujno delo je dovoljeno in pri njem lahko sodelujejo posamezniki in pravne osebe (podjetja, samozaposlene osebe). Gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.
  • humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo
    Tovrstno delo lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe ter samozaposlene osebe skladno z drugimi predpisi (na primer Zakon o prostovoljstvu,...).
  • osebno dopolnilno delo
    Več o osebnem dopolnilnem delu lahko preberete tukaj.

Sankcije

Delo na črno je prepovedano. V primeru ugotovljenih kršitev vam lahko nadzorni organ izreče globo in tudi z odločbo prepove opravljanje tega dela ter začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljano. Možen je tudi odvzem premoženjske koristi, pridobljeno z delom na črno.

Kaj je zaposlovanje na črno in kaj ne ter kakšne so sankcije za zaposlovalce na črno si lahko preberete v drugem delu članka.

V izogib kazenskim sankcijam, ki so predvidene za kršitelje Zakona, podjetniki lahko do-registracijo dejavnosti podjetja in prijavijo delavca v zavarovanje, opravijo tudi na vsaki VEM točki. Storitev je za samostojne podjetnike in lastnike oziroma zastopnike družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) brezplačna. Za rezervacijo svojega termina nas lahko pokličite na telefonsko številko 01 6001 530 ali nam pišete na data@data.si.

Pošljite povpraševanje

Vas zanima, katera oblika zaposlitve delavcev je iz stroškovnega vidika za vaše podjetje najbolj optimalna? Vabljeni na seminar Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?

Prijava na izobraževanje

Pripravila: Anja Grahek

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/05/06/delo-na-crno-odvzem-premozenja-ne-grozi-sorodnikom-do-tretjega-kolena/