O-STA

Delodajalec zamuja z izplačili plač, regresov, stroškov. Kaj storiti?

Gospodarske razmere za marsikaterega podjetnika kljub dobrim napovedim o rasti BDP ostajajo težke. Podjetja imajo naročnike, a morajo na njihova plačila čakati tudi po več mesecev.

Posledično se podjetje znajde v finančnih težavah in delodajalec zamuja z izplačili plač, regresov, stroškov. Tovrstne situacije niso lahke ne za delodajalce ne za zaposlene, zato smo preverili, kaj lahko ukrenejo oboji.

O možnostih, ki jih imajo podjetniki v primeru, da se znajdejo v finančnih težavah, smo pisali v prvem delu članka.

Delodajalec zamuja z izplačili. Kaj lahko storijo zaposleni?

Po eni strani zaposlenim svetujemo, naj se ne prenaglijo, temveč sprva skušajo od pristojne osebe v podjetju pridobiti čim več informacij o finančnem stanju podjetja. Od delodajalca lahko zahtevajo odgovore na vprašanja, zakaj plače zamujajo in kdaj jih namerava izplačati. V primeru nespoštovanja dogovora, pa imajo delavci več možnosti.

Prijava delovni inšpekciji

Nadzor nad izvajanjem zakonov, predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov izvaja Inšpektorat za delo. Poleg opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora daje inšpektorat delodajalcem in delavcem strokovno pomoč.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je v konkretnem primeru za odločanje pristojno delovno sodišče, delavca opozori, da lahko uveljavlja svoje pravice pred pristojnim delovnim sodiščem.

V kolikor je inšpektor dvakrat v šestih mesecih ali več kot dvakrat v daljšem časovnem obdobju izdal odločbo o prepovedi dela delavcev in delodajalec ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, ima pravico pečatiti sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost.

Vendar delodajalci pogosto odločb o prepovedi dela ne spoštujejo. V primeru, da delodajalec ne spoštuje odločbe in kljub prepovedi inšpektorja nadaljuje opravljanje delovnega procesa oziroma uporablja sredstva za delo ali odpečati sredstva za delo, se ga kaznuje z globo od 4.500 do 20.000 eurov.

Preberite tudi Inšpektorji še naprej pečatijo poslovne prostore podjetnikov.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka, dopustna pa je le iz zakonsko določenih razlogov. Če torej delodajalec krši pogodbo o zaposlitvi, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V primeru izredne odpovedi je delavec opravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost.

Izterjava terjatev po sodni poti

Terjatve do delodajalca lahko delavec izterja po sodni poti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) uvršča plačilno listo med verodostojne listine, kr pomeni, da lahko delavec na podlagi plačilne liste vloži izvršbo brez tožbe na delovnem sodišču.

Če delavec plačilne liste nima, mora najprej na delovno in socialno sodišče vložiti tožbo zoper delodajalca. Tožbo je potrebno vložiti v roku 5 let, saj po 5 letih terjatve zastarajo.

Pripravila: Anja Grahek

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/05/18/delodajalec-zamuja-z-izplacili-plac-regresov-stroskov-kaj-storiti/