Regres v primeru pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas

Prispevki za socialno varnost se obračunajo in plačajo od zneska regresa, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v RS za predpretekli mesec. Če ima delavec sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas oziroma ima dva delodajalca, se znesek, ki predstavlja osnovo za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost določi, upoštevaje podatek o sorazmernem delovnem času pri posameznem delodajalcu.

Regres: Plačilo "na roke" ni dopustno, odpovedati pa se mu je mogoče tudi ustno

Regres za letni dopust

Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V skladu z ZDR-1 se mora delavec sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.

Do 2000 evrov globe, če regres ne bo na računih zaposlenih do 1. julija

Prispevki za socialno varnost

Prispevki za socialno varnost se, v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), plačajo od zneska regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v RS za predpretekli mesec. Kadar se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun posameznih delov regresa za letni dopust.

Regres: Zaposlenemu poleg regresa pripada tudi odškodnina za neizkoriščen dopust

Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas

Pri določitvi osnove za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost od izplačanega regresa je treba upoštevati, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zaposlenemu, ki ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za krajši delovni čas od polnega, po določbah ZDR-1 pripada regres za letni dopust v sorazmernem delu, zato se tudi višina zneska, od katerega se obračunajo prispevki za socialno varnost, upošteva v sorazmernem delu.

Navedeno pomeni, da mora delodajalec, ki bi delavcu izplačal regres brez upoštevanja delovnega časa določenega v pogodbi o zaposlitvi, od razlike obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.

Preberite tudi Delodajalec zamuja z izplačili plač, regresov, stroškov. Kaj storiti?

Pripravila: Anja Grahek

Povezava do članka: http://data.si/blog/2015/06/01/regres-v-primeru-pogodbe-o-zaposlitvi-za-krajsi-delovni-cas/