Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo večinoma v domeni delodajalcev
Dodatek za deljeni delovni in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje.
Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu, a ne določa višine teh dodatkov. Hkrati ne določa niti vsebine in ne višine drugih dodatkov, ki bi izhajali iz manj ugodnega delovnega časa - dodatka za izmensko delo, za delo v deljenem delovnem času, ipd. Te naj bi določale kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti ali pa bi jih delodajalec lahko opredelil v svojih splošnih pogoji, v svoji kolektivni pogodbi delodajalca ali v pogodbah o zaposlitvi.
Delodajalec bi načeloma v svojih splošnih pogojih moral določiti, kakšni so dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, ki jih omenja zakon, torej za delo v nedeljo, na dela proste dneve in ponoči, ne pa nujno tudi za tiste, ki jih zakon ne omenja.
Če delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba za posamezno dejavnost, je določitev dodatka deljeni delovni čas in dodatka za izmensko delo v domeni delodajalca.
Kolektivne pogodbe, ki predvidevajo dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo
Deljeni delovni čas je tisti čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega dnevnega delovnega časa, prekinitev pa traja najmanj eno uro. Delovni čas se lahko razdeli največ na dva dela. Izmenski delovni čas pa je tisti, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali v nočni izmeni, te trajajo pet ali šest dni na teden in od šest do osem ur dnevno, razporeditev pa se izmenjuje. Kolektivne pogodbe določajo tudi, kdaj je izmena dopoldanska, popoldanska ali nočna. Dodatka za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo se med seboj ne izključujeta, delavci pa ju lahko dobijo izplačane le, vendar jim pripadajo le za čas, ko dejansko delajo v manj ugodnih pogojih. Če je prekinitev krajša od časa, ki ga predvideva kolektivna pogodba, dodatek delavcu ne pripada, odmor za malico pa se ne šteje v prekinitev delovnega časa.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije predvideva 20 odstotkov dodatka k osnovni plači oziroma urni postavki za delo v deljenem delovnem času, 10 odstotkov dodatka za čas dela v popoldanski ali nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije pa predvideva 20 odstotkov dodatka za deljeni delovni čas za vsako uro prekinitve, če pri delodajalcu ni določeno drugače. Čeprav predvideva tudi izmensko delo, pa razen za nočno delo, višine dodatka za izmensko delo ne določa.
Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije pa deljeni delovni čas določa še natančneje in sicer tako, da pravi, da se dodatek za deljen delovni čas v višini 10 odstotkov obračuna le, če je delo prekinjeno za več kot dve uri in samo za ure, opravljene po prekinitvi dela. Enak dodatek je predviden tudi za popoldansko izmeno.
O dodatkih za nočno delo in delo ob dela prostih dnevih smo že pisali tudi v prispevku Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke, morda pa bi vas zanimal tudi prispevek ZDR-1: Dodatka za delo v nedeljo in na praznike se izključujeta.
Če potrebujete pomoč pri oblikovanju pogodb o zaposlitvi v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami, se lahko obrnete na naš podjetniški oddelek. Pri pravilnem obračunu plač pa vam bodo pomagali izkušeni računovodje vnašem računovodstvu.
Dostopno na: http://data.si/blog/2015/09/15/dodatek-za-deljeni-delovni-cas-in-dodatek-za-izmensko-delo-vecinoma-v-domeni-delodajalcev/