Kako poskrbeti za terjatve do insolventnih dolžnikov?

Pri poslovanju se vsak gospodarski subjekt slej ali prej sreča tudi z neplačniki. Plačilna nedisciplina, ki je pogosto posledica insolventnosti, predstavlja velik problem ne le v slovenskem temveč tudi v širšem evropskem podjetniškem prostoru. Zato je bistvenega pomena, da še pred sklenitvijo poslovnega odnosa preverimo boniteto potencialnega kupca oziroma stranke in redno spremljamo stanje naših terjatev ter ob zapadlosti teh tudi ustrezno ukrepamo.

Če je naš dolžnik delujoča gospodarska družba, podjetnik ali potrošnik, lahko zaradi izterjave zapadlih in neplačanih terjatev zoper dolžnika vložimo predlog za izvršbo pri pristojnem sodišču, ki bo izdalo sklep o izvršbi, s katerim bo dolžniku naložilo, da v 8-ih dneh poravna v predlogu navedeno terjatev.

Ker se prevečkrat zgodi, da tudi v postopku izvršbe ne pridemo do poplačila svojih terjatev, je potrebno redno spremljati stanje oziroma položaj naših dolžnikov, da lahko v primeru insolventnosti pravočasno ukrepamo in zaščitimo svoje terjatve.

Insolvenčni postopki

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali pa postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) lahko brezplačno preverimo ali je nad našim dolžnikom morda že začet kateri od postopkov zaradi insolventnosti:stečaj, osebni stečaj, prisilna poravnava ali poenostavljena prisilna poravnava.

Kako ravnati v tem primeru?

1. Stečaj gospodarske družbe:

Če je nad našim dolžnikom začet postopek stečaja, moramo svoje terjatve do dolžnika v stečajnem postopku prijaviti. Terjatve prijavimo tako, da na sodišče, ki vodi postopek, skupaj z dokazili (npr. računi), pošljemo vlogo, v kateri navedemo svoje terjatve, ki jih imamo do stečajnega dolžnika. Terjatev je potrebno prijaviti v roku treh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletnih straneh AJPES. Prijava terjatve v navedenem roku je za upnika nujna, saj v nasprotnem primeru njegova terjatev do dolžnika ugasne.

2. Osebni stečaj:

Tudi v primeru osebnega stečaja (stečaj fizične osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika), so upniki z oklicem o začetku stečaja pozvani, da v roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve. Vendar pa v primeru zamude roka za prijavo, upnik v postopku osebnega stečaja ne izgubi svoje terjatve. Njegova terjatev tako ne preneha, ampak se še vedno upošteva pri razdelitvi razdelitvene mase, a le, če je prijavljena in priznana s strani stečajnega upravitelja najkasneje do izdelave načrta razdelitve.

3. Prisilna poravnava:

Če se naš dolžnik znajde v postopku prisilne poravnave, lahko svoje terjatve do dolžnika prijavimo v roku enega meseca po objavi oklica o začetku postopka na spletni strani AJPES. Upniki, ki svojih terjatev v postopku prisilne poravnave ne prijavijo ali zamudijo navedeni rok, svojih terjatev sicer ne izgubijo, vendar pa v tem primeru nimajo pravice glasovati o predlagani prisilni poravnavi in s tem tudi o usodi svoje terjatve.

Namen postopka prisilne poravnave je, da se dolžniku s finančnim prestrukturiranjem omogoči, da postane plačilno sposoben in lahko nadaljuje s poslovanjem. To pa predvideva tudi znižanje terjatev upnikov. Če svojih terjatev v postopku ne bomo prijavili, tako ne bomo imeli možnosti glasovati o usodi svoje terjatve, potrjena prisilna poravnava pa bo kljub temu veljala za vse terjatve, tudi tiste, ki niso bile prijavljene.

4. Poenostavljena prisilna poravnava:

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen le mikro in majhnim družbam ter malim podjetnikom (samostojnim podjetnikom posameznikom). Prijava terjatev upnikov v tem postopkuni predvidena, o predlogu poenostavljene prisilne poravnave pa imajo pravico glasovati vsi upnik, ki jih dolžnik navede v svojem poročilu o finančnem poslovanju.

Pripravila: Ana Marija Pavlović, univ. dipl. prav.

DOSTOPNO NA: http://data.si/blog/2015/11/18/kako-poskrbeti-za-terjatve-do-insolventnih-dolznikov/