Zasebnost na delovnem mestu pri nas varuje Ustava
Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ne daje delodajalcem pravice do splošnega nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih na delovnem mestu, so po včerajšnjih medijskih objavah o sodbi opozorili v uradu Informacijskega pooblaščenca.
Iz urada informacijskega pooblaščenca so tako sporočili, da "iz sodbe nikakor ne izhaja splošna pravica delodajalcev do nadzora zasebne spletne komunikacije zaposlenih in je vsakršno tovrstno posploševanje neprimerno".
IZOBRAŽEVANJE
Podjetniki med zakoni in inšpektorati
Poznate vse zakone, ki bi jih kot podjetnik morali? Na seminarju vas seznanimo z zakonodajo, ki jo boste za uspešno poslovanje podjetja zagotovo morali poznati.
Razlog vznemirjanja javnost: odpustitev romunskega inženirja
V prispevku Nadzor zaposlenih na spletu v službi dovolilo evropsko sodišče smo včeraj pisali o sodbi, na podlagi katere je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zavrnilo očitke odpuščenega romunskega inženirja glede kršenje njegove pravice do zasebnosti v času delovnika.
Romun kršil delovnopravno zakonodajo, zasebnost na delovnem mestu še vedno pravica delavcev.
Kot je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik , sodba presoja le prakse romunskih sodišč pred delovnimi sodišči in "nikakor ne pomeni neposredno uporabljivega vodila za presojanje (ne)ustreznosti nadzora zaposlenih na delovnem mestu". Da je nadzorovanje zasebnih komunikacij na delovnem mestu nedopustno pod katerimikoli okoliščinami, je tudi stališče Sveta Evrope, opozarja pooblaščenka.
Predlog zakona za izboljšano zasebnost na delovnem mestu
Prelesnikova še dodaja, da so na uradu Informacijski pooblaščenec (IP) že pripravili predlog Zakona o zasebnosti na delovnem mestu, s katerim bi se sedaj lahko izognili takšnim nejasnostim.
V predlogu zakona za zasebnost na delovnem mestu so zapisali, da ima vsakdo pravico do zasebnega in družinskega življenja, zasebnosti doma in zasebnosti korespondence. Izjeme bi se lahko dopustile le zaradi:
· interesa nacionalna varnosti,
· javnega dobrega,
· splošne koristi za vso državo,
· preprečevanja nemirov in kriminala,
· zaščite zdravja in moralnih načel,
· zaščite pravic in svoboščin drugih.
A zakon do sedaj še ni bil sprejet niti v zakonodajni postopek.
IZOBRAŽEVANJE
Varstvo in zdravje pri delu
Varstvo zdravja zaposlenih je na delovnem mestu dolžnost tako delavca kot delodajalca in ob vsaki delovni nezgodi bo inšpektorje zanimalo, kdaj so vaši zaposleni nazadnje opravili usposabljanje iz varstva zdravja in zdravja pri delu.
Zasebnost na delovnem mestu trenutno ureja ZDR-1
V Sloveniji tako trenutno zasebnost na delovnem mestu ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), kjer v 48. členu določa varstvo delavčevih osebnih podatkov.
V prvem odstavku zakon pravi: "Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem".
"Delodajalec pa nikakor ni upravičen na splošno nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu ali nadzirati rabe (vsebine, prometnih podatkov) službenega računalnika, e-pošte, ter službenih oziroma lastnih naprav (t. i. byod) razen v res izjemnih primerih, ko je to posebej utemeljeno," izpostavlja Prelesnikova.
Zasebna komunikacija in zasebnost na delovnem mestu
Kot je še povedala informacijska pooblaščenka, delodajalec ne sme nadzirati kakršnekoli zasebne komunikacije zaposlenega v času delovnika. Če delodajalec meni, da delavec zlorablja svoj položaj v podjetju, mora pri izvajanju ukrepov in spremljanja aktivnosti najprej dokazati, da je takšen nadzor resnično potreben.
Potrebujete pravno svetovanje?
Obrnite se na naše strokovnjake.
Pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.
Kot pojasnjuje, mora delodajalec pred začetkom izvajanja določenega nadzornega ukrepa najprej izkazati, da je takšen nadzor (npr. nadzor izpiskov klicev, vpogled v službeno e-pošto, nadzor službenega računalnika, idr.) resnično potreben in sorazmeren. Zaposlene mora delodajalec tudi vnaprej opozoriti o dopustnih izrednih oblikah nadzora,v kritičnih primerih, ko ne gre drugače in mora delodajalec zbrati podatke za kasnejši disciplinski postopek (npr. ko delavec po zasebnih kanalih iznaša varovane podatke), pa pooblaščenka predlaga, da delodajalec predhodno pridobi odredbo sodišča za zavarovanje dokazov.
Zasebnost pri nas namreč še strožje varuje Ustava, ki v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil.
Konkreten primer, o katerem je odločalo ESČP, in sodba sta bila po mnenju izvršnega sodnika, ki je podal ločeno mnenje, in naše pooblaščenke odlična, a zamujena priložnost, za razvoj in spreminjanje dosedanje prakse glede rabe službenih komunikacijskih kanalov in zasebnosti na delovnem mestu.
Vir: Informacijski pooblaščenec
Dostopno na: http://data.si/blog/2016/01/14/zasebnost-na-delovnem-mestu-pri-nas-varuje-ustava/