Odsotnost z dela: kaj storiti, ko zbolite in koliko nadomestila dobite?
Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe in nekaterih drugih primerov (npr. krvodajalska akcija), je delavčeva pravica. Ureja jo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), glede njenega uresničevanja pa se zakon sklicuje na predpise o zdravstvenem zavarovanju (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZVZZ), Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ter druge podzakonske akte).
Kako odsotnost z dela upravičiti, kakšne so delavčeve pravice in kakšna je odgovornost delodajalca?
IZOBRAŽEVANJE
Varstvo in zdravje pri delu
Zdravje je naše največje bogastvo. Varujmo ga - tudi na delovnem mestu. Delodajalčeva obveznost je, da usposabljanje iz varstva in zdravja na delovnem mestu zagotovi vsem zaposlenim. Za vas ga organiziramo tudi na Dati!
Odsotnost z dela: kaj mora storiti delavec
Ko zbolite oziroma se ne počutite zmožnih za delo, je treba o tem najprej obvestiti delodajalca, da za vas najde ustrezno zamenjavo oziroma porazdeli vaše delo. Tudi o vseh ostalih bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje delavčevih obveznosti, mora delavec po 36. členu ZDR-1 o tem obvestiti delodajalca. Delavčeva obveznost je, da si za čas odsotnosti z dela pri svojem osebnem ali pooblaščenem zdravniku pridobi potrdilo za bolniško odsotnost z dela.
Pred časom se je sicer na spletni strani predlagaj.vladi.si pojavil predlog za kratkotrajno bolniško odsotnost brez zdravniškega potrdila, ki pa ga je delovno ministrstvo nasprotovalo, saj da bi to, kot so zapisali, "neposredno poseglo v ureditev različnih sistemov z vidika upravičenosti delavca do takšne odsotnosti, upravičenosti do nadomestila plače in njenega obsega, zavezancev za izplačilo nadomestila plače, upravičenj iz sistema zdravstvenega zavarovanja, itn. Pri čemer je treba poudariti, da z delovnopravnega vidika zdravniško potrdilo predstavlja dokazilo o upravičeni odsotnosti z dela, ki ga zaradi varstva in zaščite interesov delavca in delodajalca ni mogoče ukiniti, ne da bi ga nadomestili z drugim enakovrednim dokazilom".
Odsotnost z dela: kaj mora storiti delodajalec
Delodajalec nadomestilo plače za delavca, ki začasno ni zmožen dela, plačuje iz lastnih sredstev, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu.
V primerih, ko delavec ni zmožen opravljati dela zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu,mu delodajalec izplačuje nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela.
Pri poklicnih boleznih in poškodbah pri delu mora delodajalec nadomestilo plače izplačevati do 30 dni za vsako delavčevo odstotnost!
V času daljše odsotnosti z dela (več kot 30 delovnih dni), nadomestilo plače delavca bremeni zdravstvenega zavarovanja. To pa velja tudi za samostojne podjetnike. Več o tem smo pisali v članku Povračilo boleznine tudi za s. p. po petih tednih!
Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe do 30 delovnih dni in v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje delodajalec izplača nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Če bi delodajalec moral delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, toda tega ne stori, zagotavlja zakon delavcu pravno podlago, da nadomestilo plače uveljavi neposredno pri ZZZS.
Višina nadomestila
Če z ZDR-1 ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Nadomestilo za bolniško odsotnost se sicer obračunava po lestvici, in sicer si lahko podrobnosti (koliko odstotkov mesečne plače nadomestila dobite za določeno zdravstveno stanje ali postopek) preberete tukaj in tukaj. Več: Nadomstilo za bolniško odsotnost je lahko nižje od minimalne plače.
Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
IZOBRAŽEVANJE
Osnove AdWords oglaševanja
Na seminarju, ki je namenjen vsem ob zagonu novega podjetja, blagovne znamke ali uvajanju novega izdelka na trg, vam predstavimo, kako z Google AdWordsom ciljano oglašujete, kako izberete prave besede, določite ceno za klik in oglaševalski proračun ter kako v realnem času spremljate učinkovitost oglaševanja.
Odsotnost z dela: kaj stori imenovani zdravnik?
Začasno zadržanost od dela na prvi stopnji ugotavlja imenovani zdravnik ZZZS, in sicer:
· o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni.
· o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik;
V primerih iz prve točke imenovani zdravnik odloča na podlagi pritožbe zavarovanca oziroma delodajalca, v drugem primeru pa na podlagi predloga osebnega zdravnika.
Odsotnost z dela: kaj pa zdravstvena komisija?
Imenovani zdravnik ZZZS odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe. Pregled pri imenovanemu zdravniku ZZZS mora biti opravljen v primeru, če to zahteva zavarovanec. O svoji odločitvi imenovani zdravnik ZZZS izda odločbo in sicer najpozneje v 8 dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika.
Če se zavarovana oseba ali delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS, lahko v roku 5 delovnih dni po prejemu odločbe vložita pritožbo pri imenovanemu zdravniku. Nadaljnje postopke ugotavlja Zdravstvena komisija ZZZS.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijefinance gospodarstvo podjetniške novice podjetništvo zakonodaja
Oznakeavtorski članki bolniška bolniška zadržanost z dela odsotnost z dela osebni zdravnik zdr-1 zzvzz zzzs