Kako zaposlitev v eni državi EU in prebivanje v drugi vpliva na vašo socialno varnost?
Obmejni delavec ste v primeru, ko delate v eni državi EU, prebivate pa v drugi. Seveda pod pogojem, da se vsaj enkrat tedensko vračate v domovino. Veste, kako to vpliva na vašo socialno varnost?
izobraževanje
Potni nalogi
Kako sestavim potni nalog in katere stroške lahko uveljavljam?
Obmejni delavci prispevke v sistem socialne varnosti plačujejo v državi EU, kjer delajo. Tam so torej zavarovani. Pravico do zdravstvenih storitev pa lahko uveljavljajo na obeh straneh meje, torej tudi v domovini (državi, kjer živijo).
V državi, kjer delate, se morate prijaviti na zavodu za zdravstveno zavarovanje in zaprositi za obrazec S1. Ta velja kot dokazilo o upravičenosti do zdravstvenih storitev v državi, kjer niste zavarovani, torej v državi, kjer živite. V večini držav EU enako velja za vzdrževane družinske člane.
Bodite pa pozorni, če potrebujte bolniški dopust za nego otroka. Pri zavodu za zdravstveno zavarovanje v državi zaposlitve preverite, ali ste upravičeni do nadomestila. Upravičenost do le tega je redka v primerih, ko je vaš otrok zavarovan po partnerju v državi, kjer prebivate.
Brezposelnost v tujini
Če ste kot obmejni delavec izgubili delo, boste za nadomestilo za brezposelnost zaprosili v državi, kjer prebivate. O vaši pravici do nadomestila in znesku bodo odločali po predpisih, ki veljajo v vaši domovini, pri tem pa bodo upoštevali delovno dobo v tujini. To boste dokazali z obrazcem U1 (dokazilo o zavarovalni dobi). Obrazec izda javni zavod za zaposlovanje ali pristojni zavod za socialno varnost v državi zadnje zaposlitve.
Družinski prejemki
Kot obmejni delavec ste lahko upravičeni do družinskih prejemkov iz različnih držav, saj navadno družinski člani ne živijo v državi, v kateri delate. Pristojni nacionalni organi bodo pri odločanju o tem, katera država je pristojna za izplačilo prejemkov, upoštevali okoliščine obeh staršev.
Večinoma velja, da bo za izplačilo družinskih prejemkov pristojna država, v kateri delate (v kateri ste vi ali vaš zakonski partner zaposleni ali samozaposleni). Obstajajo pa izjeme.
Če se denimo vsak dan vozite na delo v Avstrijo, vaš zakonski partner pa je (samo)zaposlen v Sloveniji, se morajo organi obeh držav dogovoriti o tem, katera država je pristojna za izplačilo družinskih prejemkov, ki vam pripadajo. Če upravičenost do prejemkov v obeh državah izhaja iz zaposlitve, vam bo dodatek izplačala država, v kateri prebivajo vaši otroci, torej Slovenija.
Če pa je znesek prejemkov v Sloveniji nižji od prejemkov, do katerih ste upravičeni v Avstriji, vam bodo avstrijski organi izplačali razliko. Tako boste prejeli najvišji možni znesek prejemkov, do katerih ste upravičeni.
Upokojitev
Pravico do pokojnine obmejni delavci uveljavljate v državi, kjer živite (oziroma v državi, kjer ste bili nazadnje zaposleni, če v domovini niste nikoli delali). Ta država bo nato pristojna za obravnavo vašega zahtevka. Pridobila bo vse evidence o vplačanih prispevkih od vseh držav, v katerih ste delali.
Vsaka država, v kateri ste delali vsaj leto dni, vam bo sicer pokojnino izračunala posebej.
Pri odmeri deleža pokojnine bodo zavodi za pokojninsko zavarovanje v vseh državah EU, v katerih ste delali, upoštevali:
- prispevke, vplačane v pokojninski sistem njihove države,
- prispevke v drugih državah,
- delovno dobo v različnih državah.
Na podlagi tega bo zavod vsake države, kjer ste delali, izračunal višino pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi celotno zavarovalno dobo plačevali prispevke v tej državi. Nato bo ta teoretični znesek pokojnine prilagodil dejanski zavarovalni dobi v tej državi (t. i. sorazmerna dajatev).
Če pa slučajno izpolnjujete pogoje za pridobitev pokojnine samo v eni državi (brez upoštevanja zavarovalne dobe drugod), bo zavod izračunal tudi pokojnino na podlagi nacionalnega sistema (t. i. neodvisna dajatev).
Posamezni zavod za pokojninsko zavarovanje bo nato primerjal izračunana zneska sorazmerne dajatve in neodvisne dajatve v tej državi EU. Odmeril vam bo tistega, ki je višji.
Končno obrazložitev sklepa o pokojnini boste prejeli na posebnem obrazcu (obrazec P1).
Ker se upokojitvena starost po državah EU razlikuje, boste deleže pokojnine držav, kjer ste delali, prejeli šele, ko boste izpolnili predpisano starost za upokojitev, ki tam velja. Kdo se bo lahko v letu 2017 upokojil v Sloveniji, pišemo tukaj.
Vsekakor pa je priporočljivo, da se o sistemu socialne varnosti v drugi državi pozanimajte vnaprej. Le na ta način boste pravočasno vedeli več o pokojninskih pravicah, nadomestilih za brezposelnost, družinskih prejemkih in ostalih pravicah iz socialne varnosti.
Preberite tudi:
- Komu pripada nadomestilo za ločeno življenje, komu terenski dodatek?
- Ste napoteni na delo v tujino - katera država je odgovorna za vašo socialno varnost?
- Napotitev delavcev čez mejo bo urejala in podpirala Evropska komisija
- Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji in v tujini
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorije Podjetniške novice Podjetništvo Zakonodaja
Oznake Avtorski članki brezposelnost delo v tujini državi EU obmejni delavci pokojnina socialna varnost upokojitev