Delo v tujini pri tujem delodajalcu
Kot državljan Evropske unije (EU) se lahko zaposlite (pri delodajalcu ali kot samozaposlena oseba) v kateri koli državi EU, ne da bi za to potrebovali delovno dovoljenje. Kako je z obdavčitvijo dohodkov, ki jih prejemate za delo v tujini, če živite v Sloveniji?
Če prebivate v Sloveniji, dohodek iz delovnega razmerja (npr. plačo) pa prejemate iz tujine, opravljate delo v tujini. V tem primeru se za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, ki ste jih prejeli za delo v tujini.
IZOBRAŽEVANJE
Abeceda poslovanja
Veste, kako je podjetnik obdavčen?
Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir zunaj Slovenije, pojasnjujejo na Finančni upravi RS (FURS). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) dohodke iz delovnega razmerja, ki jih dobivajo za delo v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine, kot tudi pri poračunu dohodnine na letni ravni.
Napoved dohodkov, prejetih za delo v tujini
Dohodke, prejete za delo v tujini, rezident Slovenije napove tako, da odda izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente. Rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet za delo v tujini, vložiti pri davčnem organu omenjen obrazec v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja.
Taka napoved velja za celo davčno leto. Razen kadar se dohodki zavezanca povečajo za več kot 10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja. Če pride do katere izmed omenjenih sprememb, mora zavezanec v 15 dneh ponovno vložiti napoved.
V primeru, ko gre za neredne dohodke (npr. regres, božičnica, trinajsta plača), morajo davčni zavezanci rezidenti napovedati tovrstne dohodke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Na podlagi vložene napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.
Za znižanje davčne osnove lahko zavezanci, ki prejemajo dohodek za delo v tujini, uveljavljajo naslednje olajšave:
- odbitek tujega davka ali oprostitev;
- obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;
- davčne olajšave;
- stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, ki se na podlagi ustreznih dokazil ne vštevajo v davčno osnovo.
Imate glede obdavčitve dohodkov za delo v tujini dodatna vprašanja? Termin za davčno svetovanje si rezervirajte na na 01 600 1530, ali pa nam pišite na data@data.si. Veliko informacij o davčnih obveznostih pa dobite tudi na izobraževanju Abeceda poslovanja.
Boste za delo v tujini dvakrat obdavčeni?
Dvojna obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, ki jih slovenski rezidenti dosegajo za delo v tujini, je odpravljena že z določbami ZDoh-2. Davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati od dohodkov, ki jih je dobil za delo v tujini, se namreč zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini.
V primeru, da so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident doplačati razliko. In sicer do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji.
Omenjeno velja v primerih, ko s tujo državo ni sklenjen dvostranski sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Takšnega ima denimo Slovenija sklenjenega z Avstrijo, gre za Konvencijo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje.
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve navadno ureja 15. člen tovrstnih sporazumov. Ta praviloma določa, da se lahko dohodek iz zaposlitve posameznega rezidenta obdavči v tisti državi pogodbenici, kjer se zaposlitev dejansko izvaja. Ker je v takšnih primerih pravica do obdavčitve istega dohodka dana obema državama, se v državi rezidentstva prejemnika dohodka, upošteva ustrezna metoda odprave dvojne obdavčitve. Metoda je določena s posameznim sporazumom.
Metoda navadnega odbitka
Z vsemi državami se za namen odprave dvojne obdavčitve uporablja t. i. metoda navadnega odbitka. To pomeni, da se davek v Sloveniji zmanjša le za znesek davka, plačanega v državi vira (npr. v Avstriji), ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v tuji državi (npr. v Avstriji). Izjema je Švedska, kjer se uporablja metoda izvzetja s progresijo.
Opravljate delo v tujini? Veste, katera država je odgovorna za vašo socialno varnost?
Mednarodna izmenjava informacij
FURS na podlagi evropske direktive o upravnem sodelovanju držav članic EU od leta 2015 dalje pridobiva informacije o dohodkih, ki jih rezidenti Slovenije dosegajo v drugih državah. To pomeni, da lahko FURS, če rezidenti Slovenije ne priglasijo dohodkov, ki so jih pridobili za delo v tujini, sproži postopke odmere davkov po uradni dolžnosti. In sicer na podlagi podatkov, ki jih prejme na podlagi mednarodne izmenjave informacij s področja obdavčevanja s pristojnimi organi drugih držav
Zato FURS priporoča, da zavezanci za davek - rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke za delo v tujini, oddajajo medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine. Na ta način bodo redno plačevali dohodnino v Sloveniji že med davčnim letom. Tako se bodo izognili večjim zneskom odmere dohodnine na letni ravni.
Nepredložitev zahtevane davčne napovedi ali nepredložitev zahtevane davčne napovedi v roku je prekršek. Ta se kaznuje z globo od 250 do 400 evrov. Neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki v davčni napovedi pa se kaznujejo z globo od 400 do 5.000 evrov, še opozarjajo na FURS.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijedavki finance podjetniške novice podjetništvo zakonodaja