Register dejanskih lastnikov: Nič več skritega lastništva?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je objavilo in v javno razpravo poslalo predlog Pravilnika o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov. Ta bo vzpostavljen na podlagi lani sprejetega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). Register dejanskih lastnikov bo zagotovil transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov. Cilj je, da se onemogoči zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma, pojasnjujejo na MGRT.
IZOBRAŽEVANJE
Kako pripraviti uspešen poslovni načrt?
Potrebujete nasvete za pripravo kakovostnega poslovnega načrta? Brezplačno jih dobite na Dati!
Novi zakon, ki je začel veljati novembra lani, je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo. Med drugim bo povezal podatke, ki jih bo vseboval slovenski register dejanskih lastnikov, z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav.
Kdo so dejanski lastniki?
Pravilnik, ki bo v javni razpravi do 9. junija 2017, določa, da je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta oziroma podjetja. Gre za tiste fizične osebe, ki so končni lastniki, ki kako drugače nadzorujejo in upravljajo s pravno osebo, ali v imenu katerega se opravlja določena transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi.
Dejansko lastništvo je mogoče z različnimi mehanizmi skriti. Denimo s slamnatim lastništvom, ali veriženjem podjetij prek posrednikov. Raziskave in afere kažejo, da se skrivanje lastništva zelo pogosto uporablja pri prikrivanju premoženja iz kaznivih dejanj, za utaje davkov, financiranje terorizma in druge protizakonite namene, v poročilu o nevidnih lastnikih pojasnjujejo v Transparency International Slovenia.
Transparentnost dejanskega lastništva torej preprečuje negativne pojave, krepi zaupanje in je pomembna za gospodarstvo.
Register dejanskih lastnikov
Register dejanskih lastnikov bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih d.o.o.), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava.
Z vzpostavitvijo registra se bo omogočil dostop pristojnim organom do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke. Ter za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
Register dejanskih lastnikov bo vzpostavil in vodil AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve), le deloma pa bo register javen. Vsi podatki bodo namreč dostopni le nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.
Ministrstvo predloge javnosti glede pravilnika, ki ureja register dejanskih lastnikov, sprejema po pošti, elektronsko na gp.mgrt@gov.si ali prek spletnega portala e-demokracija.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijegospodarstvo podjetniške novice podjetništvo zakonodaja
Oznakeavtorski članki register dejanskih lastnikov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
POVEZAVA: http://data.si/blog/2017/05/10/register-dejanskih-lastnikov/