Bolniška odsotnost: Lani izgubljenih 10.378.095 delovnih dni
Bolniška odsotnost je bila razlog, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu skupaj izgubljenih 10.378.095 delovnih dni.
IZOBRAŽEVANJE
Prednosti in slabosti samozaposlitve
Kakšne so prednosti in slabosti samozaposlitve? Kaj pa bolniška odsotnost v primeru samozaposlitve?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2016 izgubljenih 10.378.095 delovnih dni. To je 541.980 delovnih dni več kot leta 2015. Na letni ravni pa se je povečalo tudi število primerov, in sicer za več kot 44.000 primerov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) so nadomestila plače leta 2016 stala 285.308.173 milijona evrov, kar je skoraj 16 odstotkov več kot leta 2015. Bolniška odsotnost v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je povprečno trajala 16,3 dneva, v breme delodajalca pa 7,5 dneva.
Zakaj se je bolniška odsotnost povečala?
Razlogov za to, da se je bolniška odsotnost povečala, je več. Na ZZZS to povezujejo predvsem z rastjo zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva (rast števila primerov in več izgubljenih dni), dolgotrajnejšimi postopki diagnosticiranja in zdravljenja, nego otrok in kasnejšim upokojevanjem.
Bolniška odsotnost je bila lani sicer najpogostejša zaradi bolezni oziroma druge poškodbe izven dela ter zaradi nega ožjega družinskega člana.
Kdaj pripada nadomestilo plače v breme ZZZS?
Bolniška odsotnost do 30 dni se obračunava v breme delodajalca. Torej delodajalec nadomestilo plače za odsotnega delavca plačuje iz lastnih sredstev, vendar največ 120 delovnih dni v koledarskem letu.
Od 31. delovnega dneva dalje pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Od prvega delovnega dne bolniške odsotnosti pa zavarovancem iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada nadomestilo plače, če so razlogi naslednji: nega ožjega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, posledica dajanja krvi, izolacija ali spremstvo, ki ju odredi zdravnik in tudi v primerih, da je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah.
Okrepljen nadzor nad refundacijo nadomestil
ZZZS je v preteklem letu okrepil nadzor nad izplačevanjem nadomestil plače delodajalcem. V sodelovanju s Finančno upravo RS (FURS) namreč med drugim preverja tudi pravilnost podatkov o osnovah, ki jih v postopku refundacij nadomestil plač ZZZS-ju posreduje delodajalec. O tem, da se zahtevki za refundacijo lahko vlagajo elektronsko, smo pisali v prispevku Zahtevek za refundacijo bolniške - elektronska oddaja vse pogostejša.
Morda vas zanima tudi:
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijegospodarstvo kadri podjetniške novice podjetništvo
Oznakeavtorski članki bolniška odsotnost zzzs
POVEZAVA: http://data.si/blog/2017/05/16/bolniska-odsotnost/