Potencialni vplivi podpisa Multilateralne konvencije OECD na mednarodno poslovanje slovenskih družb

Danes bo na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu potekalo podpisovanje Multilateralne konvencije za uveljavitev ukrepov v davčnih konvencijah za preprečevanje zmanjševanja osnove in preusmerjanje dobička (Multilateralna konvencija ali MLI).

MLI se je oblikoval v sklopu Projekta BEPS (Base Erosion and Profit Shifting) v zadnjih dveh letih, v sodelovanju z več kot 99 državami, med drugim tudi Slovenije. Na mednarodnem davčnem področju gre za enega največjih in dolgo pričakovanih premikov, ki bo vplival na mednarodno poslovanje družb, ne glede na industrijo v kateri se nahajajo. MLI bo namreč korenito posegel v obstoječe davčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja, ki so sklenjene med državami po svetu (trenutno več kot 3000 konvencij, Slovenija jih ima sklenjenih 58).

Določbe MLI bodo imele pomemben vpliv na poslovne strukture multinacionalk, financiranje ter druge dogovore, ki se nanašajo na uporabo davčnih konvencij za zmanjšanje davčnih bremen družb v različnih državah. Učinki se bodo, med drugim, pokazali na področju davka od odhodkov pravnih oseb, saj lahko pride do povečanja davčne obveznosti slovenskih družb (recimo v primeru izplačila dividend, obresti, plačila licenčnin in avtorskih honorarjev v tujino) in podobno. Vsekakor pa je utemeljeno pričakovati, da bomo vplivi določb MLI občutni vsled česar se je nanje potrebno pravočasno pripraviti.

Ukrepi na podlagi MLI

Multilateralna konvencija uvaja ukrepe v obliki minimalnih standardov, ki jih bodo države s podpisom morale sprejeti ter ukrepe v obliki priporočil, za katere se bodo države kljub podpisu Multilateralne konvencije lahko odločile (t.i. opting in) ali ne (t.i. opting out). V praksi vidimo največje učinke določb MLI glede preprečevanja zlorab davčnih konvencij (BEPS Ukrep 6) ter glede preprečevanja umetnih izogibanj statusu stalne poslovne enote (BEPS Ukrep 7).

Z vnosom določb glede preprečevanja zlorab davčnih konvencij, MLI poudarja njihov primarni namen. Države sklenejo davčne konvencije, da preprečijo dvojno obdavčitev dohodka in premoženja rezidentov ene ali obeh držav. V kolikor do tega vseeno pride, pa se finančne uprave obeh držav pogodbenic zavzemajo za odpravo takšne obdavčitve. Ker davčne konvencije niso namenjene ustvarjanju priložnosti za dvojno neobdavčenje ali izogibanje obdavčenju, daje MLI državam podpisnicam različne možnosti za varovanje namena davčnih konvencij.

Trenutno je še prezgodaj za oceno, katerega od predlaganih načinov bodo države izbrale, lahko pa sklepamo, da bo pomembno vlogo igral t.i. test osnovnega namena (Principal Purpose Test). V skladu s z njim se ugodnost, ki je sicer nudena z davčno konvencijo, ne podeli, v kolikor se lahko utemeljeno sklepa, da je bila pridobitev te ugodnosti eden od glavnih namenov dogovora ali transakcije. Navedene določbe posledično vnašajo negotovost v delovanje in dosedanje načrtovanje poslovanja mednarodnih družb.

V praksi vidimo, da slovenski davčni zavezanci določbe davčnih konvencij uporabljajo v primeru izplačevanja dividend tuji družbi z določenim lastniškim deležem v slovenski. Konvencije omogočajo zniževanje stopnje davčnega odtegljaja na viru in sicer s 15% na 5% ali 10%, nekatere konvencije pa omogočajo celo oprostitev davčnega odtegljaja. Navedeni mehanizmi bodo zavezancem sicer še na voljo, vendar pa MLI uvaja dodaten časovni pogoj. Družba prejemnica dividend bo namreč morala biti udeležena v slovenski družbi vsaj 365 dni, vključno z dnem izplačila. V kolikor se bo torej Slovenija odločila, da navedeno določbo vključi v svoje davčne konvencije, bodo morali slovenski davčni zavezanci presoditi, ali bodo še izpolnjevali pogoje za zmanjšanje davčnega odtegljaja v povezavi z izplačilom dividend ali ne.

Določbe MLI prav tako razširjajo kriterije glede opredelitve stalne poslovne enote (t.i. permanent establishment) družb, ki v državah kjer poslujejo, nimajo sedeža oziroma niso zavezane k finančnemu poročanju ter plačevanju davkov. Navedeno je možno, ker je njihova poslovna dejavnost na območju te države zgolj začasna oziroma ker je narava dejavnosti taka, da do vzpostavitve stalnega mesta poslovanja in tako stalne poslovne enote, ne pride.

Določbe MLI znižujejo prag za vzpostavitev stalnih poslovnih enot ter urejajo situacije, ki do sedaj niso bile regulirane. To bo omogočilo vzpostavitev stalnih poslovnih enot ter alokacije dohodka v vse tiste države, v katerih so družbe sedaj sicer poslovale, vendar njihov dohodek ni bil obdavčen tam, temveč v državi sedeža.

Način in začetek delovanja MLI

Multilateralna konvencija bo podpisnicam omogočila, da hkrati opravijo spremembe vseh njihovih obstoječih davčnih konvencij. MLI jih ne bo nadomestil, temveč jih bo dopolnil z vrsto določb, ki bodo v večini imele prednost pred specifičnimi določbami obstoječih bilateralnih sporazumov.

Čeprav so nekatere določbe MLI obvezne, imajo države podpisnice veliko manevrskega prostora pri odločitvah katere določbe bodo vnesle v svoje konvencije in katere ne. Odločile se bodo lahko tudi katere določbe bodo veljale le za njihove posamezne davčne konvencije. Nekatere določbe pa bodo veljale le ob hkratni potrditvi s strani obeh držav podpisnic posamezne konvencije. V praksi tako pričakujemo, da bo prihajalo do veliko razlik že pri konvencijah posameznih držav, kar vnaša v nadaljnjo mednarodno poslovanje družb veliko negotovosti.

Za začetek veljavnosti MLI je zahtevana ratifikacija le-te s strani petih držav. Za prvih pet podpisnic, ki bodo ratificirale MLI, bo slednja vstopila v veljavo po treh mesecih od ratifikacije zadnje izmed njih. Za vse nadaljnje davčne konvencije bo MLI pričela veljati po treh mesecih od ratifikacije s strani posamezne države. Mogoče je, da bodo države MLI ratificirale pred 1. oktobrom 2017, kar bi v praksi pomeni, da bi predmetne določbe lahko vplivale na čezmejne transakcije ter mednarodne poslovne strukture že s 1. januarjem 2018.

Kako se pripraviti na morebitne učinke MLI

Na tej točki je težko oceniti vse potencialne vplive določb MLI na poslovne strukture in financiranje slovenskih družb v mednarodnem prometu. Navedeno bo namreč jasno v prihajajočih mesecih, ko bo znano katere določbe MLI bo Slovenija vnesla v svoje davčne konvencije in pri katerih se bo vzdržala. Priporočamo, da družbe v luči prihajajočih sprememb vzamejo strukturo svojih mednarodnih poslovanj pod drobnogled, posebej v povezavi s tistimi transakcijami pri katerih se zanašajo na določbe davčnih konvencij.

Aleksander Ferk, Višji vodja projektov na oddelku davčnega svetovanja, PwC

Sabina Pirnat, Višja davčna svetovalka, PwC