Kripto pokrajina tveganj

Predpraznični "hype" je naenkrat poniknil. Če smo še v decembru med pitjem vroče čokolade poleg "Jingle Bells" hote ali nehote lahko prisluhnili tudi zanesenim nasvetom novopečenih milijonarjev v nastajanju, ta tema danes redkokdaj preglasi kavarniški "buzz".

Vsekakor je prezgodaj, da bi lahko govorili o počenem balonu, se je pa odstrlo dvoje: nekoliko manj profani pogovori o DLT tehnologiji, ki je intimna komponenta kriptovalut, in zavedanje tveganj. Oboje je že dalj časa na radarju večjih igralcev, zlasti bank, ki prav pri sovražniku, ki si obeta, da jim zada smrtni udarec, iščejo možne strategije preživetja. DLT tehnologija, kot se je o njej opredelil Evropski Parlament že maja 2016, lahko "pozitivno prispeva k blaginji državljanov in gospodarskemu razvoju, tudi v finančnem sektorju" s tem, ko ustvarja možnost za zniževanje stroškov in ob enem odpira lažji dostop do sredstev financiranja široki paleti deležnikov. V oziru tega nedvomno stojimo na pragu finančne inovacije in strukturnih sprememb sektorja, kar je, ne navsezadnje, zbudilo tudi regulatorja, ki z vso previdnostjo oblikuje svojo "nevidno" roko.

ESMA je februarja 2017 izdala poročilo v katerem poleg potencialnih prednosti tehnologije, izpostavlja glavne izzive in tveganja, ki jih lahko prehod na množično uporabo DLT tehnologije bodisi potencira, bodisi ustvari nova. Na prvo mesto uvršča kibernetsko tveganje, katerega razsežnosti, glede na zgodnjo stopnjo v razvoju in uporabi tehnologije, niti ne slutimo. Sledita tveganje prevar in tveganje pranje denarja, ki se lahko ob umanjkanju ustreznega nadzora znatno povečata. Sorodno, se lahko potencirano poveča tudi operativno tveganje, ki v kratkem času lahko prizadene večje število deležnikov. DLT tehnologija lahko negativno vpliva tudi na pojav nezanemarljivih anomalij trga s končnim izidom v neučinkovitosti delovanja konkurence. ESMA pa spomni še na lekcijo pol-pretekle finančne krize, ko izpostavi, da se trenutno DLT tehnologija usmerja predvsem na manj regulirane segmente trga, kar predstavlja potencialno sistemsko tveganje.

Posebno pozornost je vredno posvetiti pravnemu tveganju. Glavna prednost DLT tehnologije je njena de-centraliziranost in možnost čezmejnega prenosa sredstev. Ta prednost pa predstavlja ob enem tudi enega pomembnejših izzivov za njeno množično uporabo - pristojnost prava. Teritorialnost predstavlja glavni izziv za regulacijo, saj je vsako vozlišče v mreži lahko predmet drugačnega regulatornega okvirja. Sorodno velja tudi za pravno odgovornost, saj s tem, ko ni odgovornosti osrednje stranke, ni nosilca končne odgovornosti za delovanje sistema ter v sistemu shranjenih informacij, in tudi ni sidra, ki bi služil kot pravni okvir za reševanje potencialnih sporov.

Z naštetim smo zgolj popraskali po površini pokrajine tveganj. Volatilnost je ob boku kompleksnejših in večdimenzionalnih izzivov, s katerimi se srečujemo ob vstopu v novo poglavje finančne inovacije, precej trivialno tveganje, ki ga posameznik lahko obvladuje z bolj ali manj informiranimi in racionalnimi odločitvami. Obeti za množično uporabo DLT tehnologije so nedvomno pogojeni z rešitvami za nadzor nad naštetimi tveganji. V oziru tega se omenja ustanovitev t.i. supra-regulatorja, globalne entitete, ki bi imela neomejen dostop do informacij potrebnih za obvladovanje sistemskega tveganja - razmeroma preprosta rešitev, ki pa je v aktualnih globalnih razmerah precej virtualna.

dr. Maja Malovrh, višja forenzična svetovalka, PwC Slovenija