Varstvo pri delu: Kako zdrava pa so vaša delovna mesta?
Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo v tem tednu, letos poteka na temo Zdrava delovna mesta za vse generacije. Kako pa v vašem podjetju skrbite za varstvo pri delu?
Varstvo pri delu je zakonska obveznost
Varstvo pri delu je usposabljanje, ki je zakonska obveznost. Delodajalec ga je dolžan zagotoviti vsem svojim delavcem. Tudi študentom in dijakom, ter delavcem, ki občasno izvajajo delo pri njemu na podlagi podjemne pogodbe ali drugačne pravno formalne oblike delovnega razmerja. Ali ste vedeli, da morate usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu obnavljati? Za ustrezno varstvo pri delu pa morate poskrbeti tudi samozaposleni.
IZOBRAŽEVANJE
Varstvo in zdravje pri delu
Veste, na koliko časa in predvsem kdo mora usposabljanje zaradi narave dela obnavljati?
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so ob "prazniku" varstva pri delu predstavili Analizo sodelovanja delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. Vanjo je bilo vključenih 1.051 podjetij, od približno 20.000 slovenskih podjetij, ki imajo 5 ali več zaposlenih. Nekaj zanimivih ugotovitev predstavljamo v nadaljevanju.
Kako slovenska podjetja skrbijo za varstvo pri delu?
V večini organizacij (93,9 %) redno izvajajo oceno tveganja na delovnem mestu. In sicer pogosteje kot v EU (81,2 %). Slednje je seveda odraz zakonodaje. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) namreč nalaga delodajalcem, da pisno ocenijo tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu.
Prav tako velika večina slovenskih podjetij (96,7 %), bistveno več kot je značilno za povprečje EU (69,8 %), zagotavlja redne zdravstvene preglede za spremljanje zdravja zaposlenih. Slovenska podjetja pogosteje kot evropska izvajajo tudi različne ukrepe za promocijo zdravja na delovnem mestu. Na različne načine ozaveščajo o zdravi prehrani, spodbujajo športne dejavnosti izven delovnega časa, spodbujajo pa tudi telesno aktivnost na delovnem mestu.
Varstvo pri delu pa ni pogosta tema pogovorov na najvišji ravni slovenskih podjetij. O tem vodilni delavci redno razpravljajo samo v 35 odstotkih slovenskih organizacij, medtem ko ta delež v evropskih podjetjih znaša povprečno 63 odstotkov. Slabše kot na evropski ravni je tudi vključevanje delavcev po vrnitvi iz bolniške. Delavci, ki se po daljši bolniški odsotnosti vrnejo na delo, so pri nas redkeje (47,8 %) deležni pomoči, ki bi jim pomagala k hitrejši ponovni vključitvi v delovno okolje kot v EU 28 (61,7 %).
Analiza še izpostavlja, da Slovenija sodi med redke evropske države, ki so z zakonom o varnosti in zdravju pri delu predpisale načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijeizobraževanja kadri podjetniške novice podjetništvo zakonodaja zanimivosti
Oznakearnost in zdravje pri delu avtorski članki evropski teden varnosti in zdravja pri delu ministrstvo za delo varstvo pri delu