Dodatek na delovno dobo in drugi dodatki k plači
Vsaki osebi, ki je v delovnem razmerju, pripada plačilo za opravljeno delo, ki mora biti sestavljeno iz plače v denarni obliki. Pri tem mora delodajalec upoštevati zakonsko določen minimum. Vsakemu zaposlenemu mora namreč biti zagotovljena vsaj minimalna plača. Ta za delo s polnim delovnim časom trenutno znaša 804,96 evra bruto. Plača je sicer sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Eden izmed njih je tudi dodatek na delovno dobo.
>>> Vas mika dodaten zaslužek? Če imate redno zaposlitev, lahko registrirate popoldanski s.p.. Če pa so vas prepričale prednosti samozaposlitve, na VEM točki Data lahko poskrbite za ustanovitev podjetja. Kako? To vam povemo na brezplačnem skupinskem svetovanju.
Dodatki k plači na mesečni ravni
Delavcu pripadajo dodatki k plači za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva naslednje dodatke za delo v manj ugodnem času:
- za nočno delo,
- za nadurno delo,
- za nedeljsko delo,
- za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
Višina teh dodatkov je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Dodatek za nedeljsko delo in delo na praznike pa se med seboj izključujeta. Pri tem je pomembno tudi, da se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Dodatek na delovno dobo
Poleg zgoraj omenjenih dodatkov, zaposlenemu pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom. Pripada mu povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in iz dela ter ostala povračila stroškov, ki nastanejo zaposlenemu pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju (130. člen ZDR-1).
Delavcu pripada tudi dodatek na delovno dobo. Določen je v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, mora v svojih internih aktih ali s sklepom določiti, koliko bo znašal dodatek na delovno dobo. Pri pripravi internih aktov vam lahko pomagajo tudi naši pravniki. Preverite ponudbo za pravno svetovanje in si preberite tudi prispevek o obveznih internih aktih podjetja.
Navadno si delodajalci v teh primerih pomagajo s kolektivnimi pogodbami, ki so najbližje njihovi dejavnosti. Na ta način določijo primerjavo višino dodatka na delovno dobo.
>>> Izračun plače: Enostavno iz bruto v neto
Božičnica in regres
Po ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost opredeljeno kot sestavni del plače, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Med plačila za poslovno uspešnost se v praksi uvrščajo trinajsta plača, božičnica in druge letne nagrade. Prihodnje leto bodo izplačila teh nagrad oproščena plačila dohodnine do višine povprečne plače v Sloveniji.
Regres za letni dopust pa je dodatek k plači, ki pripada zaposlenemu, ki je vsaj en polni mesec redno zaposlen pri delodajalcu. Več o tem si preberite v prispevku Regres - komu pripada?.
Do regresa je delavec upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, ki je odvisen od časa začetka zaposlitve. Torej, če nekomu pripada dopust za 3 mesece, mu pripada tudi izplačilo regresa za 3 mesece.
Višina regresa je sicer zakonsko določena - biti mora enaka najmanj višini minimalne plače. Delodajalci morajo vsako leto, razen izjemoma, regres izplačati vključno do 30. junija.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijekadri podjetniške novice podjetništvo ustanovitev s.p. zakonodaja
Oznakeavtorski članki božičnica dodatek na delovno dobo izračun plače minimalna plača nadurno delo nočno delo regres
POVEZAVA: https://data.si/blog/2017/12/18/dodatek-na-delovno-dobo/