Stavka po jugoslovansko

Stavka je splošno urejena v 77. členu slovenske Ustave. Ta preprosto pravi, da imajo delavci pravico do stavke. Vendar se lahko ta, če to zahteva javna korist, ob upoštevanju vrste in narave dejavnosti, z zakonom omeji. Zakon o stavki (ZStk), v katerem je stavka natančneje urejena, pa je nastal pred več kot četrt stoletja. Ker novejše zakonodaje na tem področju v Sloveniji še nimamo, se določila jugoslovanskega zakona še vedno uporabljajo.

Stavka je v zakonu opredeljena kot organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavec se o tem, ali bo v njej sodeloval, odloči prosto.

Stavka se začne na pobudo sindikalne organizacije ali s sklepom večine delavcev. Napovedana mora biti najmanj pet dni pred začetkom. V vmesnem času si mora stavkovni odbor prizadevati za rešitev nastalega spora.

>>> Ste nezadovoljni s svojim šefom? Bi radi zaslužili več? Oglasite se v podjetju DATA, kjer vam bomo na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo razkrili, kako ste kot samostojni podjetnik lahko uspešni.

Poskrbeli bomo tudi za brezplačno ustanovitev podjetja, naš računovodski servis pa vam bo na voljo za razrešitev vseh dilem pri vodenju poslov.

So stavkajoči upravičeni do nadomestila plače?

Potrebujete pravno svetovanje, pripravo pogodb ali internih aktov podjetja?
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.

Stavkajoči delavci lahko uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače. To določa 13. člen Zakona o stavki. Praviloma torej delavci v času stavke nimajo pravice do plače, razen če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih.

Katera "pravila" morajo upoštevati delodajalci?

Stavka ne sme biti razlog za odpoved delavca. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč pravi, da se kot neutemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi med drugim šteje tudi udeležba delavca v stavki, ki je organizirana v skladu z zakonom. To pomeni, da delodajalec ne sme odpustiti delavca ali mu grozit, da ga bo odpustil, če se je udeležil zakonite stavki.

ZDR-1 določa še, da delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k drugemu delodajalcu v primerih, ko bi šlo za nadomeščanje zaposlenih delavcev, ki stavkajo.

Kdaj je stavka neupravičena?

Stavka je skrajno sredstvo in oblika pritiska na delodajalca zato, da ta izpolni svoje sprejete obveznosti. Splošno pravilo namreč je, da delavci s stavko lahko zahtevajo le stvari, ki jim pripadajo na podlagi delovnopravne zakonodaje, kolektivne pogodbe ali pogodb o zaposlitvi. V nasprotnem primeru je stavka neupravičena.

Pristojnost Inšpektorata RS za delo je tudi nadzor nad izvajanjem zakonov, kolektivnih pogodb, splošnih aktov delodajalca in drugih predpisov s področja stavk (2. člen Zakona o inšpekciji dela). Delavci se torej tudi glede organiziranja stavk lahko obrnejo na inšpektorat, morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje pa inšpektorjem lahko prijavijo tudi anonimno.

>>> Potrebujete pravno svetovanje? Naša pravna služba vam bo pomagala rešiti pravne zagate! Predvsem tiste, ki najpogosteje doletijo podjetnike. Pravniki lahko za vas pripravijo tudi pravne dopise, interne akte, pogodbe o zaposlitvi ...

Deli na FacebookuDeli na Twitterju

Kategorijegospodarstvo podjetniške novice podjetništvo pravo zakonodaja

Oznakeavtorski članki pravica do stavke stavka zakon o stavki zdr-1

POVEZAVA: https://data.si/blog/2018/01/19/stavka-po-jugoslovansko/