Odpis terjatev vpliva na višino poslovnega izida
Odpis terjatev običajno postane aktualen ob koncu leta, ko podjetniki pripravljajo zaključno bilanco. Zaradi plačilne nediscipline se v praksi pogosto pojavljajo vprašanja, kako vrednotiti terjatve, kdaj oblikovati popravek terjatve in kdaj jih odpisati. Vse to namreč vpliva na višino poslovnega izida.
>>> Tudi samostojni podjetniki, ki ste se odločili za samostojno vodenje knjigovodstva, morate ob koncu poslovnega leta pripraviti bilanco stanja in izkaz uspeha. Skrajni rok se izteče 3. aprila! Pomagamo vam lahko na delavnici Zaključna bilanca 2017.
V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo družbe in podjetniki najmanj enkrat letno preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Ob letnem popisu sredstev in obveznosti se pogosto ugotovi, da stanje terjatev ne ustreza dejanskemu stanju. Gre za terjatve, ki verjetno ne bodo poplačane ali v celoti poplačane.
Poprave oziroma odpis terjatev se opravi v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardni. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) pa določa, v katerih primerih je odpis terjatev davčno priznan.
Odpis terjatev - računovodska obravnava
V bilanci stanja, samostojni podjetniki jo lahko pripravite tudi na naši delavnici, pripoznamo samo tiste terjatve, pri katerih upravičeno pričakujemo, da jih bo kupec poravnal. In samo v znesku, ki izhajajo iz ustreznih poslovnih listin (pogodba, račun).
Družba, ki kljub ustreznemu pripoznanju terjatev v bilanci stanja ugotovi, da knjigovodska vrednost terjatve ne ustreza dejanskemu stanju, naredi ustrezno prevrednotenje terjatve oziroma odpis terjatve. Za kaj se odloči, je odvisno od konkretne poslovne situacije.
Računovodsko obravnavo popravka oziroma odpisa terjatev opredeljuje Slovenski računovodski standard 5 (SRS 5). Ta tudi daje navodila, kako družba oblikuje popravke terjatev.
Odpis terjatev - davčna obravnava
Davčno obravnavo prevrednotenja in odpisa terjatve določa 21. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V primeru prevrednotenja terjatev samo popravimo, medtem ko pri odpisu terjatev odpravimo iz poslovnih knjig.
Kadar podjetje pričakuje, da določene terjatve ne bodo poplačane (v dogovorjenem roku), praviloma najprej oblikuje popravek vrednosti terjatev. Ta se evidentira med odhodke podjetja, ki pa niso nujno tudi davčno priznani.
Popravek terjatve (oziroma njeno prevrednotenje) je tako davčno priznan, če je oblikovan v skladu s SRS 5 in če v določenem davčnem letu znesek teh odhodkov ne preseže nižjega od naslednjih zneskov:
- zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev v skladu s SRS 5 ali
- zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.
Odpis terjatve je davčno priznan kot odhodek:
- na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku,
- na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti,
- na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali
- brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma, če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Na Finančni upravi RS sicer opozarjajo, da je izpolnjevanje pogojev in kriterijev, na podlagi katerih se odpis terjatev prizna kot odhodek je treba ugotavljati in presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Za presojo in odločitev v konkretnem primeru je treba poznati vsa relevantna dejstva in okoliščine primera.
>>> Spoznajte vse plati poslovanja na naši Abecedi poslovanja!
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijedavki finance podjetniške novice podjetništvo
Oznakeavtorski članki odpis terjatev slovenski računovodski standardi zaključna bilanca popravek terjatev