Župan Marjan Šarec ob prazniku Občine Kamnik: "Domovina ni samoumevna, ampak so mnogi zanjo tudi veliko in preveč žrtvovali, da bi jo danes jemali zlahka in na trenutke popolnoma brezbrižno."

S slovesnostmi ob prazniku Občine Kamnik smo se danes, na predvečer rojstva našega rojaka, častnega občana, pesnika, predvsem pa borca za severno mejo poklonili njemu, enemu in edinemu Rudolfu Maistru - Vojanovu. Najprej je na Šutni, v Rojstni hiši Rudolfa Maistra, župan Občine Kamnik Marjan Šarec odprl nove, pritlične prostore in novo občasno razstavo. Spoštovanje našemu generalu je nato s številnimi gosti izkazal s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra, kjer je občanke in občane nagovoril poveljnik 1. brigade Slovenske vojske, polkovnik Robert Glavaš. Sklepno dejanje pa je bila osrednja slovesnost v Domu kulture Kamnik, kjer je bilo podeljenih šestih priznanj Občine Kamnik in županovo posebno priznanje.

Praznovanje Občine Kamnik tako kot vsako leto obeležujemo s sklopom prireditev, ki se letos odvijajo od 15. marca in se bodo sklenile v soboto, 14. aprila 2018, s tradicionalnim 13. Maistrovim pohodom. Danes smo bili priča osrednjim prireditvam, namenjenim praznovanju naše lokalne skupnosti.

Odprtje novih prostorov Spominske sobe Rudolfa Maistra

Pri Rojstni hiši Rudolfa Maistra je župan Občine Kamnik Marjan Šarec skupaj z direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar in avtorico občasne razstave Alenko Juvan ob prisotnosti zastavonoš s simboličnim prerezom traku odprl nove, pritlične prostore, ki jih trenutno krasi občasna razstava z naslovom "Oj, ta soldaški boben (Prva vojna iz zasebnih zbirk na Kamniškem)". Nova pridobitev prostorov v pritličju pomeni posebno čast in hkrati veliko odgovornost. Da je lahko Občina Kamnik generalovo rojstno hišo s pomočjo Medobčinskega muzeja Kamnik uredila in spremenila v razstavni prostor, gre velika zahvala tudi Nadškofiji Ljubljana, Župnijskemu uradu Kamnik z župnikom Luko Demšarjem na čelu in seveda Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj. Skupaj s projektantom, izvajalcem del in nadzorom je Občina Kamnik prepoznala pomembnost kulturne dediščine tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za domače in tuje obiskovalce in s tem Kamniku na zemljevidu turistično-kulturnih destinacij dodali poseben pomen.

Občina Kamnik je južni del pritličja takrat poimenovane Spominske sobe Rudolfa Maistra v muzej preuredila že leta 2012, s prenovo II. faze objekta, torej severnega dela, ki bo od danes dalje poimenovan Rojstna hiša Rudolfa Maistra, pa je pričela konec oktobra 2017.

Več o samem projektu je ob odprtju povedala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, ki zavzeto in predano skrbi za izjemne dosežke na področju muzejstva: "Pridobili smo dodatne prostore - poleg izredno lepo obnovljenih poslikav s konca 19. stoletja v veži, še večjo sobo za občasne razstave in manjšo za pedagoške dejavnosti. Kajti, že od novembra 2013, ko se je odprl prvi del, se je pokazalo, da so prostori za muzejsko dejavnost premajhni. Postavila se je stalna razstava, ni pa bilo prostora za občasne razstave, s katerimi predstavljamo aktualne obletnice, dogodke, osebnosti. Prav tako pa je tudi izjemen obisk mesečnih Maistrovih večerov kakor tudi na splošno obisk Maistrove hiše od najmlajših do starejših potrdil, da Maister potrebuje večje prostore."

Pomembnosti nadaljevanja zgodbe iz leta 2012 in pomembnosti ohranjanja tako nepredstavljive dediščine našega častnega občana je v svojem govoru poudaril tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec, ki je skupaj z Oddelkom za družbene dejavnosti Občine Kamnik ves čas spremljal potek prenove.

V uporabo pa nismo predali le prenovljenih pritličnih prostorov, temveč smo odprli tudi novo občasno razstavo z naslovom "Oj, ta soldaški boben (Prva vojna iz zasebnih zbirk na Kamniškem)", o kateri nam je nekaj besed namenila avtorica razstave Alenka Juvan, ki s srcem in dušo ohranja uveljavljanje prepoznavnosti Rojstne hiše Rudolfa Maistra: "Naslov razstave sem si izposodila iz znane ljudske pesmi o prvi vojni Oj, ta soldaški boben, ki se je na Slovenskem med ljudmi ohranila v različnih variantah, od arhaičnih do posodobljenih. Podnaslov pa govori o tem, da smo tokrat k sodelovanju pritegnili ljudi s kamniškega predela, ki doma kot zapuščino svojih dedov, vojakov na različnih frontah vélike vojne, hranijo njihove predmete, fotografije, pisma; drugi pa so svoje zanimive zbirke o prvi svetovni vojni ustvarili zaradi zanimanja za nek del preteklosti kot pomemben del slovenske zgodovine."

Zvoki Mestne godbe Kamnik, pod taktirko Borisa Selka, so popestrili slavnostno odprtje, še posebej slovesno pa so članice in člani premierno izvedli skladbo "Oj ta soldaški boben", ki jo je profesor, doktor Andrej Misson priredil in podaril prav za to priložnost, za kar se mu resnično iskreno zahvaljujemo. Za vezno besedo je poskrbela Barbara Božič.

Proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra

Po udarnih ritmih tradicionalnega, promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik, ki letos obeležuje 170-letnico delovanja, od Šutne do Glavnega trga, je sledila proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote in Orkestra Slovenske vojske ter recitatorjema Gledališče skupine Rudolfi. Dejanja prvega slovenskega generala so pred skoraj 100 leti pomembno vplivala na razvoj slovenske zgodovine. Rudolf Maister ne samo da ni pozabljen, ampak čedalje bolj živi v naši zavesti. Z izjemnimi dosežki je za vedno zaznamoval slovenski narod in dokazal, kaj pomeni biti odgovoren do države, do lastnega naroda in kaj pomeni biti odločen, številnim pa predstavlja velik zgled in vzor.

Zbrane je sprva pozdravil župan Občine Kamnik Marjan Šarec: "Za nas je velika čast, da smemo praznovati občinski praznik na tako pomemben dan. Rudolf Maister ni zapisan samo v spominu Kamničank in Kamničanov, temveč je pomemben za celotno Slovenijo, kajti njegovo takratno dejanje je bilo izjemnega pomena. Hkrati pa je skorajda edini, ki ne deli, ne razdvaja, temveč mu danes čedalje bolj priznavajo njegove zasluge. In tudi nas uči, kako je treba delovati. S pogumom, z voljo, z določnostjo, da nič ni nemogoče, če le verjameš, če imaš voljo, potem najdeš tudi pot."

Slavnostni govornik, poveljnik 1. brigade Slovenske vojske, polkovnik Robert Glavaš, ki ga vodi misel "Za Slovenijo", vodi pripadnost Slovenski vojski, tisti organizaciji, ki med drugim tudi ohranja in neguje vrednote spoštovanja nacionalne preteklosti, pa je dejal: "Žal je moralo miniti kar 100 let, da smo Slovenci spoznali veličino in pomen dejanj, drznosti in nacionalne samozavesti generala Rudolfa Maistra. V enem izmed svojih govorov je rekel "vojak sem in nekaj moram narediti. Za mladostne sanje, zvezdo severnico, za Slovence." Te besede imajo danes morda še večjo težo kot nekoč, samo razumeti jih še moramo. Vojaška vloga generala Maistra je bila odločilna po koncu prve svetovne vojne in v času oblikovanja na novo nastale države Srbov, Hrvatov in Slovencev. General Maister je kljub temu, da takratne oblasti niso podprle njegove mobilizacijske pobude, ustanovil slovensko narodno vojsko, s katero je razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. S tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Zato se prav njemu lahko zahvalimo, da je danes Maribor slovenski, prav tako pa je zaslužen, da sta slovenska tudi Štajerska, Prekmurje in majhen del Koroške. Njegov prispevek k ustvarjanju slovenske države, njegove vojaške, politične in diplomatske uspehe in dosežke lahko ocenimo kot napredne in revolucionarne v tistem času in ga same po sebi uvrščajo med velikane 20. stoletja. Bil pa je Maister tudi vsestransko angažirana oseba. Imel je izjemne intelektualne sposobnosti. Bil je pesnik, slikar, strasten ljubitelj knjig in organizator kulturnega življenja, poleg tega pa je imel tudi izjemne športne lastnosti. Ukvarjal se je s številnimi športnimi panogami. Bil je odličen telovadec, sabljač, plavalec ter celo smučar, kar v tistem obdobju ni bil prav pogost pojav. Rudolf Maister je s svojim življenjem in delom pokazal, kako se vojaški poklic povezuje s kulturno občutljivostjo in z domovinsko zavestjo. Ta vzor je tudi danes pomemben, ne le za ljudi vojaškega poklica, ampak za vse nas. Zato je prav, da se vsako leto spomnimo njegovih velikih dejanj in njegovih zaslug za to, da Slovenci obstajamo kot suveren narod in da imamo svojo lastno državo. Spoštovani, vloga generala Maistra ni le stvar zgodovine. Njegovo izročilo je živo in aktualno. Ko se sprašujemo, kako bi general Maister deloval danes, seveda ne mislimo, da bi bil potreben boj za naše meje. To delo je bilo že opravljeno in je ustvarilo pogoje, v katerih lahko razmišljamo o kakovosti naše družbe in o položaju Slovenije v svetu na veliko bolj odprt in zahteven demokratičen način, kot je to bilo nekoč. Spoštovani župan, vsi zbrani prejmite iskrene čestitke ob vašem občinskem prazniku."

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik

V polni dvorani kamniškega hrama kulture, Doma kulture Kamnik, je občinstvo ob prisotnosti zastavonoš sprva prisluhnilo zvokom Zdravljice v izvedbi Big band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada.

Slavnostni govornik, župan Občine Kamnik Marjan Šarec je ob letošnjem prazniku lokalne skupnosti dejal: "Spoštovani gostje, spoštovani dobitniki priznanj, spoštovane občanke in občani, letos bo minilo sto let od konca prve svetovne vojne, ko se je našemu rojaku Rudolfu Maistru ponudila zgodovinska priložnost. Ni je zamudil, opravil je svoje poslanstvo in po njegovi zaslugi smo sploh lahko postali država, saj bi brez severovzhodnega dela ozemlja težko delali tudi kasnejše zgodovinske korake. Rodil se je v Kamniku in datum njegovega rojstva je postal praznik Občine Kamnik leta 1995. To je bila takrat prava in zelo pomembna odločitev, saj Rudolf Maister in njegovo dejanje ne delita zgodovinarjev in državljanov, kar za kasnejša obdobja, celo obdobje same osamosvojitve, težko trdimo. Bil je dolgo časa prezrt, a na srečo ne v Kamniku, saj so mu tedanji vodilni možje že na začetku 70. let prejšnjega stoletja postavili spomenik in po njem poimenovali šolo. Opravili so veliko delo, saj nam danes manjka narodne zavesti, ali pa se jo pripisuje samo eni politični opciji. Narodna zavest ne pomeni nacionalizma in zanikanja pravic drugih, temveč iskren čut pripadnosti domovini. Domovina ni samoumevna, ampak so mnogi zanjo tudi veliko in preveč žrtvovali, da bi jo danes jemali zlahka in na trenutke popolnoma brezbrižno. Domoljubje je pravica in dolžnost vsakega izmed nas. Tudi letos se na občini Kamnik oziramo v čas med lanskim in današnjim praznikom. Opravljeno je bilo veliko dela. Vsega se velikokrat tudi navzven ne vidi, a je pomembno za delovanje občine. Daleč največji del porabe proračuna zajema področje družbenih dejavnosti, ki pokriva vse segmente družbe. Velik delež financiranja zajema področje socialnih transferjev, denimo za zagotavljanje varstva starejših občanov je bilo v letu 2017 skupno namenjenih 925.936 evrov, za ogrožene in ranljive skupine je Občina Kamnik v letu 2017 zagotovila 102.842 evrov, za sofinanciranje programov humanitarnih društev 38.766 evrov, potrebe pa so iz dneva v dan večje. Na področju socialnega varstva smo zagotovili sredstva v skupni višini 189.648 evrov za sofinanciranje kliničnih in mamografskih pregledov, za zdravstveno zavarovanje občanov in za mrliško ogledno službo. Za javna dela smo v letu 2017 namenili 190.083 evrov. Za nemoteno delovanje osnovnošolskega izobraževanja je bilo namenjeno 1.264.925 evrov, za nemoteno delovanje vrtcev v občini Kamnik je bilo namenjeno za doplačilo oskrbnih stroškov 4.969.468 evrov, dodatno pa je bilo za investicije v Vrtec Antona Medveda porabljenih 380.728 evrov. Za gasilsko službo smo namenili 333.100 evrov, od tega 157.000 evrov za nova gasilska vozila. Za urejanje varnih poti smo porabili 237.606 evrov, za redno vzdrževanje lokalnih cest je bilo porabljeno 999.703 evrov, za izvajanje zimske službe 420.361 evrov, za ograje na lokalnih cestah 29.932 evrov, za čiščenje in vzdrževanje javnih površin 123.563 evrov, za ureditev poškodovanih lokalnih cest in javnih poti 136.430 evrov, za prometno signalizacijo 97.752 evrov, za semaforje 16.952 evrov, za sanacijo poškodovanih mostov 177.088 evrov. Velik problem za našo občino predstavljajo tudi plazovi, za njihovo sanacijo smo porabili 190.723 evrov. Kamnik postaja zanimiva turistična destinacija. V primerjavi z letom prej, smo zabeležili 16 odstotkov več prihodov turistov, ki so ustvarili za 21 odstotkov več nočitev. V letu 2017 je Kamnik z okolico obiskalo 26.038 turistov, ki so skupaj opravili 71.301 nočitev. Seveda pa bo treba na tem področju narediti še veliko in zlasti vlagati v promocijo destinacije. Zato je zlasti aktiven Oddelek za razvoj in investicije, ki deluje na področju pridobivanja evropskih in državnih sredstev. Razvojne projekte smo lani realizirali v skupni višini 248.372 evrov. Iz vseh teh številk, ki so samo delček celotnega proračuna, je razvidno, da delovanje vseh segmentov terja veliko napora, časa in sredstev. Realizacija vsakega projekta je zelo zahtevna zlasti zaradi birokracije in verjamem, da je povprečnemu občanu marsikaj nerazumljivo. Tudi cena izvedbe kakšnega objekta, kot je Kavarna Veronika. Zavezani smo Zakonu o javnih naročilih, kar pa pomeni, da t.i. najnižja cena včasih pomeni visok znesek, zlasti, če se prijavi samo en ponudnik. Največ kritik izhaja iz nepoznavanja zakonodaje. Izvajalci, kadar gre za Občino ali drugo javno ustanovo, niso ravno skromni s ponudbami in tako je lahko cena višja, kot bi bila, če bi nekoga poklicali direktno. A s tem bi kršili Zakon. Zato bo treba zakonodajo napisati tako, da bomo resnično prišli do primernih cen, hkrati pa dosegli kakovostno izvedbo. Slabe izvajalce bo treba omejiti in jim preprečiti nadaljnje delo na projektih, ki jih plačujemo z javnim denarjem. V letu 2017 je končno zaživel Stari grad, o katerem smo prej govorili kot o sramoti. V zadnjem času je aktualna ideja o razgledni ploščadi, ki bi jo financiral zasebnik. Takšno idejo lahko samo pozdravimo in si želimo realizacije. Občina nikakor ne bo ovirala nikakršnega razvoja. Res pa je, da besede ne bodo dovolj, želimo si dejanj, saj smo bili doslej vajeni zasebnikov, ki so se najprej pojavili v vseh medijih, potem so bile pa težave, ko je manjkalo cel kup dokumentacije. Seveda pa je potem, kako priročno, za vse kriva Občina. Najprej se je treba poglobiti v zakonodajo, ne pa kar na pamet udrihati. V letu 2018 bo treba obnoviti še srednji del objekta, saj je pridobljena že vsa dokumentacija. V letu 2018 se bo nadaljevala obnova v mestu, obnovili bomo Maistrovo ulico do hotela. Potrebno bo zamenjati vse komunalne vode, kajti vse skupaj je precej dotrajano. Površina, namenjena pešcem, bo širša, ulica pa bo še bolj nakazovala območje umirjenega prometa. V letu 2018 nas čaka tudi začetek gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, čakamo potrditev dokumentacije s strani Upravne enote Kamnik, potem bomo lahko izvedli razpis za izbiro izvajalca. Zaključena je obnova Rojstne hiše Rudolfa Maistra, zdaj celotno pritličje pripada Medobčinskemu muzeju Kamnik, ki upravlja z njo. Prej smo morali urediti lastništvo, saj je bila lastnica župnija oziroma nadškofija in brez tega dogovora realizacija projekta "Maistrova rojstna hiša" ne bi bila mogoča. Zdaj je pomembno delati na promociji, da bo obisk hiše čim večji, saj je pomembno, da ljudje poznajo Maistrovo delo za slovenski narod. Še veliko bi imel povedati o dogajanju od preteklega praznika do danes, a bodi dovolj. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste s svojim delom omogočili lepše življenje v naši občini, kajti še vedno velja, da ni vse v denarju. Solidarnosti in čuta za sočloveka denar ne more kupiti. Hvala sodelavkam in sodelavcem na Občini. Star pregovor sicer pravi, da človek obrača, bog pa obrne, a glede na to, da jeseni ne bom ponovno kandidiral za župana, se vam zahvaljujem tudi za vso podporo, ki sem jo bil deležen v preteklih osmih letih. Bili so težki trenutki, bilo pa je tudi mnogo lepega. Skupaj smo dosegli lepe rezultate, ki pa se jih seveda da tudi izboljšati. Ni nam vse uspelo, kot smo si zamislili in želeli, a vseeno smo lahko ponosni, da smo z omejenimi sredstvi uspeli veliko postoriti. Zahvaljujem se tudi kritikom, saj ste me utrdili in obvarovali morebitne prevzetnosti, ki se je človek lahko navzame na odgovorni funkciji. Spoštovani dobitniki priznanj, naj vam pomenijo našo iskreno zahvalo in spodbudo za naprej, naj vas utrjujejo v prepričanju, da je vredno delati za skupnost, saj žvenket denarja ne more nadomestiti pristnega nasmeha. Spoštovane občanke in občani, vam pa iskreno čestitam za praznik naše občine, naj se razvija v dobro vseh! Hvala."

Podelitev priznanj za najboljše literarno in likovno delo

Za spodbujanje domoljubja in zavesti o tem, kaj je domoljubje skrbi tudi Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda, ki ga sestavljajo Društvo general Maister Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik in Zveza slovenskih častnikov Kamnik-Komenda. V okviru svojih prizadevanj je Koordinacijski odbor pripravil 5. nagradni razpis, ki je letošnje leto potekal z naslovom "Moji starši, dedi, babice, sorodniki ... so mi pripovedovali o poti do slovenske samostojnosti" in "Mali grad - biser kulturne dediščine". Otrokom najboljših likovnih in literarnih je predsednik Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik in Komenda mag. Zvonko Cvek ob današnji slovesnosti podelil posebna priznanja, ki so jih prejeli:

· za likovno delo Gregor Sedeljšak, učenec 4. razreda Podružnične šole Motnik pod mentorstvom Ane Jelen in Anita Boštic, učenka 8. razreda Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik pod mentorstvom Anamarije Erčulj,

· za literarno delo pa Lara Berlec, učenka 6. razreda Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Katarine Zore in Tevž Kruhar, učenec 9. razreda Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Maje Drolec.

100 LET ODLOČNOSTI - rdeča nit osrednje slovesnosti

V mesecu novembru bo minilo 100 let od Maistrovega odločilnega trenutka, vrniti narodu identiteto, odmaknjenost od hlapčevske miselnosti, da danes svoje misli in čustva izražamo v slovenskem jeziku, jeziku, ki zrcali celotno kulturo našega naroda. Uresničil je hrepenenje Slovenk in Slovencev po svobodi rodne grude. Zato smo rdečo nit osrednje slovesnosti kot tudi scenografijo poimenovali 100 LET ODLOČNOSTI. Tako, kot je vztrajal Maister, vztrajamo Kamničanke in Kamničani. Smo odločni.

Podelitev priznanj Občine Kamnik

Tudi današnjim dobitnikom občinskih priznanj odločnost ni tuja. In seveda predanost lokalni skupnosti, kar jih dela tako posebne, tako nepogrešljive.

Bronasto priznanje Občine Kamnik

· Ivanka Bajde za njeno strokovno udejstvovanje pri vzgoji in izobraževanju, nesebično pomoč sočloveku ter za njeno aktivno družbeno delo,

· Ivan Urh za požrtvovalno delo z mladimi, oblikovanje športnih osebnosti in za dolgoletno uspešno organizacijo teka k Sv. Primožu, ki veliko pripomore k promociji občine Kamnik širom Slovenije in

· Turistično društvo Gora sv. Miklavž za izjemen prispevek k ohranjanju kulturne in naravne dediščine, prispevek k razvoju turistične točke na sv. Miklavžu in turizma v Kamniku ter za prizadevnost, vztrajnost in spodbudo za nadaljnje delo.

Srebrno priznanje Občine Kamnik

· Antonija Golob za njeno dolgoletno nesebično delo pri Rdečem križu, Kulturnem društvu dr. Franceta Steleta, Krajevni skupnosti Tunjice in Sadjarsko-vrtnarskem društvu Tunjice in

· Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda za širjenje in spodbujanje domoljubja, spoštovanja domovine, njene samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti.

Zlato priznanje Občine Kamnik

· Čebelarsko društvo Kamnik za ohranjanje tradicije čebelarstva in izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje ter aktivno sodelovanje na področju čebelarstva.

Obrazložitve vseh nagrajencev, njihove uspehe, dosežke in prizadevanja si lahko preberete TUKAJ. Posebno županovo priznanje Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik

Župan Občine Kamnik Marjan Šarec je posebno županovo priznanje podelil Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik za osemdesetletno delovanje ter uspešno, kvalitetno, strokovno in nadstandardno zagotavljanje zdravstvene in preventivne oskrbe vseh občank in občanov občine Kamnik.

Celotno obrazložitev posebnega priznanja si lahko preberete TUKAJ.

Poleg Big band Orkestra Slovenske vojske, pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada, so dogodek popestrili solistka Katja Rihter, recitator Rok Kunaver, plesalca Tina Habun in Grega Golob ter harmonikar Jonas Tomšič Jacobs. Za vezno besedo je poskrbel dr. Tomaž Simetinger.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik se je, ob dobrotah, ki so jih pripravile marljive članice Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda, zaključila z uradnim odprtjem Kluba Kino dom, ki je v letošnjem letu zasijal v novi preobleki. V obnovljenem, prepleskanem in z novim pohištvom opremljenem prostoru se bodo odvijale različne predstave in delavnice, služil pa bo tudi kot spremljajoči prostor veliki dvorani za pogostitve in druženja.

Rudolf Maister - Vojanov je za vedno zapisan v slovensko zgodovino. Bil je preudaren in odločen. Njegove misli in besede so bile premišljene in občutek, kako odločati v usodnih trenutkih, je bil tisti, ki mu je prinesel zmago.

ZATO JE KAMNIK S PONOSOM MAISTROVO MESTO!

Besedilo: Janja Zorman Macura in Lea Logar
Fotografije: Klemen Brumec