Mobing na delovnem mestu

Mobing je izraz, ki poimenuje sistematično duševno nasilje, trpinčenje oziroma ustrahovanje na delovnem mestu.

>>> Je registracija podjetja že za vami? Vse obveznosti podjetnika predstavimo na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem - kaj pa zdaj?. Podjetniškim začetnikom pa priporočamo tudi Abecedo poslovanja.

Pojav je prvi opisal švedski psiholog Heinz Layman v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za sovražno komunikacijo, ki je sistematično usmerjena proti posamezniku s strani enega ali več sodelavcev. Za mobing na delovnem mestu je značilno zlasti, da žrtev zaradi sodelavcev in/ali nadrejenih utrpi neznosen psihični pritisk in bolečino, delovno okolje pa zanjo postane sovražno. Mobing traja daljše časovno obdobje oziroma vsaj šest mesecev. Mobing namreč niso kratkotrajni konflikti med sodelavci, ki so do neke mere naravni.

>>> Regres 2018: Kdaj in v kakšni višini mora biti izplačan?

Mobing je v Sloveniji prepovedan

Mobing prepoveduje tako Kazenski zakonik (KZ-1), kot tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Prvi v svojem 197. členu govori o šikaniranju na delovnem mestu, za kar je predpisana zaporna kazen dveh oziroma teh let. Šikaniranje je po KZ-1 opredeljeno kot povzročitev ponižanja ali prestrašenosti s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem.

Slovenska delovnopravna zakonodaja ne pozna besede mobing. Govori pa o trpinčenju na delovnem mestu. Slednjega 7. člen ZDR-1 opredeljuje kot "vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom".

Pri tem velja opozoriti, da za šikaniranje, kot ga pozna KZ-1, zadošča že enkratno dejanje oziroma tovrsten pojav. Pri mobingu pa gre za dlje časa trajajoče ravnanje.

Mobing se sicer uporablja tudi za označitev spolnega ali drugega nadlegovanja na delovnem mestu. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

>>> Delodajalec ne more samovoljno znižati plače delavcu

Obveznosti delodajalca

Med obveznostmi delodajalca na področju mobinga ZDR-1 določa dolžnost delodajalca (47. člen), da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred kakršnimkoli nadlegovanjem. Sprejeti mora interni pravilnik o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu. Z njim delodajalec ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic spolnega ali drugega trpinčenja na delovnem mestu. Tak pravilnik je obvezen za vse pravne osebe in samostojne podjetnike, ki zaposlujejo.

>>> Kateri so še drugi obvezni interni akti podjetja, ki zaposluje delavce? Če pri njihovem oblikovanju potrebujete pomoč, vam nudimo pravno svetovanje.

Da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, pa določa tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu pa lahko opravite tudi pri nas.

Če delodajalec ne sprejme preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenih oblik vedenj, mu lahko kazen izrečeta tako delovni inšpektor, kot tudi inšpektor za varnost in zdravje pri delu. Globa za delodajalca lahko znaša do 40.000 evrov.

Deli na FacebookuDeli na Twitterju

Kategorijekadri podjetniške novice podjetništvo zakonodaja

Oznakeavtorski članki kazenski zakonik mobing pravno svetovanje ustrahovanje na delovnem mestu zdr-1

POVEZAVA: https://data.si/blog/2018/03/29/mobing-na-delovnem-mestu/