Rejništvo - kako postati rejnik in kakšne so pravice in dolžnosti rejnikov

Rejništvo je institut družinskega prava in je podrobno urejen v Družinskem zakoniku in Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti . Gre za posebno obliko varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.

Za izvajanje rejniške dejavnosti je potrebno predhodno pridobiti posebno dovoljenje in skleniti rejniško pogodbo s pristojnim centrom za socialno delo.

Pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti je mogoče pridobiti po rednem ali izrednem postopku.

Redni postopek:

Prvi korak je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Vloga se vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče vlagatelja. Pristojni center za socialno delo po prejemu vloge ugotavlja, ali vlagatelj izpolnjuje formalne pogoje za rejnika. Zatem pripravi oceno o primernosti vlagatelja in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Primerne vloge se posredujejo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti izmed vseh prejetih vlog izbere kandidate, ki so po strokovni presoji komisije primerni za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih napoti na usposabljanje. Usposabljanje za rejnike traja 10-12 ur. Na podlagi zaključenega usposabljanja ministrstvo kandidatom izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj.

Izredni postopek:

Izredni postopek je namenjen pridobitvi izrednega dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. To je dovoljenje, ki se podeli sorodniku otroka ali drugi osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Pogoj je, da sorodnik oziroma druga oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti in da je bilo ugotovljeno, da bi bila namestitev k tej osebi v otrokovo korist. Izredno dovoljenje se izda z odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik. Odločba se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka, kot odloči sodišče.

Formalni pogoji za izvajanje rejniške dejavnosti

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

· ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

· ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,

· je polnoletna,

· je poslovno sposobna,

· ni ji bila odvzeta starševska skrb,

· ne živi z osebo, kateri je bila odvzeta starševska skrb,

· ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

· ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo,

· ne živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo.

Pravice in dolžnost rejnika

Rejnik je dolžan predvsem:

· pripraviti sebe in družino na prihod otroka,

· truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,

· nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,

· otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,

· nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,

· skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika,

· pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem,

· zastopati otroka v postopku izdaje osebne izkaznice,

· skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,

· skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,

· skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,

· pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine.

Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med otrokom in starši. Izjema velja, kadar so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.

Rejnik mora tudi sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo in se najmanj enkrat na pet let udeležiti obveznih usposabljanj na državni ravni ter enkrat letno na lokalni ravni.

Pravica do rejnine:

Rejnik je za posameznega otroka upravičen do mesečne rejnine. Ta zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnina zajema sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka. Oskrbnina trenutno znaša 405,58 EUR, plačilo dela rejniku pa 132,50 EUR.

Poleg rejnine je rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini denarnega prejemka za opremo novorojenca.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.