O-STA

Kdaj lahko delodajalec napoti delavca na delo v tujino?

Delavci, ki so napoteni v tujino so osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji. Temeljni pogoj za napotitev delavca na delo v tujino je, da sta se pogodbeni stranki tj. delavec in delodajalec o tej možnosti (napotitev na delo v tujino) dogovorila s pogodbo o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati bistvene sestavine, ki so določene v 31. členu Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Dva od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi sta naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela ter kraj opravljanja dela. V kolikor ima delodajalec namen napotiti delavca na delo v tujino, mora pogodba o zaposlitvi predvidevati možnost dela v tujini. Če v pogodbi o zaposlitvi takega določila ni, pa je treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

ZDR-1 v posebnem poglavju obravnava opravljanje dela v tujini. V 209. členu ZDR-1 (spada v navedeno poglavje) so določene še druge sestavine pogodbe (poleg bistvenih), ki jih mora v primeru začasne napotitve na delo v tujino vsebovati pogodba o zaposlitvi. Te "dodatne sestavine" pogodbe so:

  • trajanje dela v tujini,

  • prazniki in dela prosti dnevi,

  • minimalni letni dopust,

  • višina plače in valuta, v kateri se le-ta izplačuje,

  • dodatno zavarovanje za zdravstvene storitve v tujini,

  • drugi prejemki v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini,

  • način zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje,

  • pogojih vrnitve v Slovenijo.


V kolikor pogodba o zaposlitvi predvideva možnost dela v tujini, ni pa navedenih zgoraj navedenih "dodatnih sestavin", pa se lahko v tem primeru sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi.

V kolikor dejansko pride do tega, da mora delavec na delo v tujino, mora delavec takšno napotitev sprejeti. Ne glede na vse navedeno pa lahko delavec delo v tujini tudi odkloni. Vendar v slednjem primeru samo, če obstajajo opravičeni razlogi, kot so:

  • nosečnost,

  • varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,

  • vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,

  • invalidnost,

  • zdravstveni razlogi,

  • drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

Slovensko podjetje, ki želi v drugo državo članico EU, EGP ali Švicarske konfederacije napotiti delavca, mora pridobiti potrdilo A1. S tem potrdilom delavec v tujini izkaže, da je vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji. Vlogi za izdajo potrdila A1 je potrebno priložiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi za delo v tujini z delavcem in pogodbo o izvajanju storitve z naročnikom. Poleg tega pa se pri izdajanju potrdila preverja, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih mora delodajalec (in delavec) izpolnjevati v skladu z Zakonom o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS).

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.