Kako urejajo posamične kolektivne pogodbe pravico do jubilejne nagrade?

Jubilejne nagrade niso določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Le-ta pripada delavcem, če jo predpisujejo veljavne kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi.

Velikokrat se stranke obračajo na nas v zvezi z vprašanjem glede pravice do jubilejne nagrade. Postavljajo vprašanja kot so npr.:

· ali se računa skupna delovna doba ali delovna doba pri zadnjem delodajalcu?

· ali mi po zakonu pripada jubilejna nagrada, glede na to, da sem v isti firmi zaposlena 27 let?

· zanima me ali mi pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe ali ne?

· ali je delodajalec dolžan izplačati jubilejno nagrado 10 - 20 let dela v istem podjetju, ali ta sodi, k pogodbi o zaposlitvi?

· jubilejne nagrade nisem dobil za skupno delovno dobo in niti za 30 let pri zadnjem delodajalcu, kako je z jubilejno nagrado za 30 let?

· zanima me višina jubilejne nagrade in pogoj, da jo prejmem?

Ali delavcu pripada jubilejna nagrada, je, kot je že skoraj navedeno, vedno potrebno preveriti, ali obstaja pravna podlaga za uveljavljanje pravice do jubilejne nagrade. V kolikor le ta obstaja v morebitni kolektivni pogodbi, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi, je običajno določeno, kdaj in v kakšni višini se jubilejna nagrada izplača delavcu. Bolj natančno pa je glede tega, kako se dodeljuje jubilejna nagrada, predpisano v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja . V kolikor so pogoji določeni v enem od teh dokumentov, izpolnjeni, se nato jubilejna nagrada izplača.

Zbrali smo nekaj kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, ki opredeljuje pravico do jubilejne nagrade:

Kolektivna pogodba dejavnosti turizma in gostinstva Slovenije:

Ta v 68. členu opredeljuje pravico do jubilejne nagrade. In sicer določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Prejme jo v višini zgornjih zneskov, ki jih določa zgoraj navedena Uredba.

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije:

Ta v 80. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Poleg tega določa, da se dokupljena leta ne štejejo v pogoj za pridobitev jubilejne nagrade. Višina jubilejne nagrade pa je določena v tarifni prilogi navedene kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo:

Ta v 81. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada:

· za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 30 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece,

· za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 50 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece,

· za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece.

Članu sindikata pripada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu dodatnih 10 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece. Zahtevo za izplačilo višje jubilejne nagrade pa delavec uveljavlja pri delodajalcu s člansko izkaznico sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba za lesarstvo:

Ta v 54. členu določa, da so delavci upravičeni do jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Jubilejna nagrada se izplača za 10, 20, 30 in 40 let. Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe, pripada samo delavcem, članom sindikata podpisnikom te kolektivne pogodbe. Pri tej se upošteva prekinjena ali neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Poleg tega je pogoj, da so člani sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe nepretrgoma najmanj 12 mesecev. Delodajalec lahko odloči, da izplača to jubilejno nagrado tudi delavcem, ki niso člani sindikata. Višina jubilejnih nagrad se določi v tarifni prilogi navedene kolektivne pogodbe. Za delo pri zadnjem delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.