Javna naročila ali javni razpisi?
Izraza "javna naročila" in "javni razpisi" sta pogosto uporabljena med podjetniki, ki iščejo dodatne vire financiranja. Opaziti je, da ju uporabniki ne ločujejo, ju zamenjujejo oziroma menijo, da imata enak pomen. Vendar temu ni tako.
Zelo poenostavljeno lahko povzamemo, da javna naročila z vidika podjetja pomenijo prodajo izdelkov in storitev. Javni razpisi pa pridobitev finančnih sredstev za financiranje raznovrstnih investicij in projektov. Poleg tega se na javna naročila odzovemo s ponudbo, na javne razpise pa z vlogo.
Javna naročila
Javna naročila pomenijo pisno sklenjene odplačne pogodbe med naročnikom in izbranim gospodarskim subjektom. Predmet javnih naročil je lahko dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradnje. Kot naročniki najpogosteje nastopajo državni organi, občine, javni zavodi, javna podjetja, itd. Pogodba je lahko sklenjena v primeru, da je predhodno izveden postopek, predpisan z veljavnim Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3,Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).
ZJN-3 določa naslednje postopke: odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji z objavo, postopek s pogajanji brez predhodne objave, postopek naročila male vrednosti. Naročnik mora za vsa javna naročila, ki presegajo predpisane mejne vrednosti, na Portal javnih naročil posredovati obvestilo o naročilu, v katerem navede ključne podatke o javnem naročilu ter povezavo do mesta, kjer je na voljo razpisna dokumentacija.
Javna naročila najpogosteje obsegajo naročilo blaga
Zadnje statistično poročilo se nanaša na javna naročila oddana v letu 2017 in razkriva, da je v letu 2017 javna naročila oddalo 2089 naročnikov. Tako v vrednosti kot tudi v številu je bilo v letu 2017 oddanih največ naročil blaga. Na drugem mestu so bila naročila storitev, najmanj pa je bilo naročil gradenj.
Javni razpisi
Pogosto se v podjetništvu srečamo z vprašanjem, kako zbrati zadosti sredstev za nakup opreme, strojne opreme, zagon novega podjetja ali razvoj novega produkta ali storitve. V teh situacijah se največkrat obrnemo na konvencionalne posojevalce denarja, kot na primer banke. V zadnjem desetletju dobro uveljavljena oblika pridobivanja sredstev pa je prijava na javne razpise, preko katerih država nameni prejemniku določeno finančno podporo z namenom uresničevanja določenih družbeno koristnih ciljev. Ti cilji so zelo različni, od spodbujanja nakupa okolju prijaznih grelnih naprav, okolju prijaznih avtomobilov, zagonu podjetništva v manj razvitih področjih, do spodbujanja vlaganj v raziskave in razvoj novih produktov in storitev ipd.
Dajanje finančne podpore za ta namen koristi državi. Posamezniki ali podjetja bi drugače zelo težko uresničevali cilje, ki si jih je zastavila država. Ti pa koristijo celotni družbi ter ne le prejemniku finančne podpore. Za objavo javnih razpisov so torej odgovorna pristojna ministrstva (MGRT, MKGP, idr.) in njihove izvajalske inštitucije (SPIRIT, Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad idr.)
Javni razpisi pogosto zahtevajo posebna znanja
V podjetju DATA d.o.o. vam nudimo strokovno pomoč pri pripravi vlog na javne razpise. Vabimo vas na individualno svetovanje kjer preučimo potencial primernih javnih razpisov za uresničevanje vaših poslovnih idej. Na osnovi vaše predstavitve projektov poiščemo ustrezen razpis, preverimo vstopne pogoje in možnosti za odobritev nepovratnih sredstev oziroma kreditov. Pomagamo vam pri ustvarjanju projektne dokumentacije za oddajo na razpis. Stojimo vam ob strani do zaključka projekta (priprava zahtevkov za refundacijo in poročil). Ter tudi kasneje, pri pripravi in oddaji obveznih vsakoletnih poročil.
Povečajte si torej možnosti uspeha na javnih razpisih s tem, da pravočasno pristopite k pripravi potrebne dokumentacije. Rezervirajte si termin za svetovanje glede izpolnjevanja pogojev določenih v javnih razpisih in pripravo dokumentacije na razpisi@data.si ali nas pokličite na 01 600 15 46.