O-STA

Bonitetna ocena - Zakaj je pomembna za podjetja?

Bonitetna ocena je skupek raznolikih podatkov o podjetju, ki nam kot celota pove kako zanesljivo, uspešno, trdno in perspektivno je njegovo

poslovanje. Bonitetna ocena je tudi eden izmed možnih kazalnikov, preko katerih presojamo ustreznost potencialnih poslovnih partnerjev. Bonitetna ocena - odraz poslovanja

Vsako podjetje ima glede na svojo poslovno uspešnost bonitetno razvrstitev, ki izhaja iz določenih kriterijev. Bonitetna ocena temelji na razvrščanju podjetja znotraj primerljivih skupin. Te razvršča glede na panogo, velikost podjetja, velikost skupnih prihodkov, število zaposlenih in drugih kriterijev. Bonitetne ocene izvajajo za to specializirane bonitetne agencije (BISNODE, TSmedia in Coface), banke in druge (finančne) institucije (npr.: AJPES).

Finančni strokovnjaki različno pojmujejo bonitetno oceno:

1. po ožjem, tradicionalnem pojmovanju je bonitetna ocena zasnovana na lastnostih, pomembnih za finančno varnost podjetja. Osredotoča se na kvantitativne podatke, ki jih lahko merimo in izrazimo s številkami: likvidnost sredstev, finančna varnost, donosnost.

2. Sodobna bonitetna ocena odseva kakovost poslovanja podjetja, ki se kaže v njegovi zanesljivosti, solidnosti, uspešnosti in obetavnosti. V ozadju je celostna obravnava, ki poleg kvantitativnih podatkov obsega tudi kvalitativne (tudi potenciale podjetja). Sicer izhaja iz preteklosti podjetja, a je načrtno usmerjena v prihodnost.

Same uteži posameznih kazalnikov in uteži med kvalitativnimi in kvantitativnimi dejavniki so poslovna skrivnost posamezne institucije. Njihova višina je na primer lahko odvisna tudi od tega, v katero dejavnost spada ocenjevano podjetje. Ključne podatke o bonitetnem razvrščanju je mogoče najti na spletni strani Banke Slovenije v Sklepu ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja, kjer so podani kriteriji za razvrščanje v skupine od A (najboljše) do E (najslabše).

Bonitetna ocena - sposobnost podjetja za preživetje in razvoj

Boniteta podjetja pridobiva vse večji pomen, ne samo v banki, ampak tudi pri sklepanju poslovnih razmerij. Ko boste za svoje podjetje pri banki naslednjič zaprosili za financiranje, ste lahko prepričani, da bo banka najprej preverila boniteto vašega podjetja, ki jo izračunala po svoji metodologiji. Prav tako se je uporaba bonitetnih informacij v zadnjih letih razširila tudi v vsakodnevnem poslovanju med podjetji. Če iščete nove dobavitelje, obstaja zelo velika verjetnost, da bodo vaši novi partnerji najprej preverili boniteto vašega podjetja. Na tej podlagi se potem odločajo o ponujenih nabavnih limitih in pogojih plačila. Pogosto je bonitetna ocena določena tudi kot vstopni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu. Dobra bonitetna ocena pa lahko tudi bistveno poveča možnosti za uspešno kandidiranje na javnem razpisu.

Bonitetna ocena in javni razpisi

Bonitetna ocena podjetja je pomemben kriterij, ki odloča o tem ali je podjetje upravičenec in koliko točk bo podjetje doseglo na razpisih. Banke in institucije, ki podeljujejo nepovratna in povratna sredstva, vedno bolj preverjajo bonitetne ocene podjetij. S tem ocenijo komu bodo zaupale kredite oziroma nepovratna sredstva.

· Pri razpisih Slovenskega podjetniškega sklada je relevantna bonitetna ocena objavljena na spletnem portalu GVIN (P1 plus 2019) in bonitetna ocena, izdelana po metodologiji AJPES (P7R 2018).

· SID BANKA d.d. za svoje kreditne linije izračunava boniteto podjetja po svoji metodologiji in jo kot eno izmed kriterijev upošteva pri določitvi kreditne sposobnosti podjetja.

· Dobra bonitetna ocena po modelu Bisnode d.o.o. pri javnih razpisih, ki jih objavlja SPIRIT, prinaša večje število točk ter s tem povečuje možnosti za uspeh na javnem razpisu.

· Slovenski regionalni sklad kot pogoj za kandidiranje na javnem razpisu Razvojna posojila na problemskih in obmejnih problemskih območjih določa najmanj bonitetno oceno 5 po modelu EBONITETE.SI.

Vloga računovodskih servisov

Bonitetna ocena podjetja temelji na analizi podjetja v preteklem poslovnem letu. Bonitetna ocena je namenjena oceni poslovanja in prikazuje uspešnost in učinkovitost podjetja. Višje, ko je podjetje bonitetno razvrščeno (ocenjeno), manjše je tveganje pri poslovanju s takšnim podjetjem. Analiza poslovanja, ki je temelj bonitetne ocene se pripravlja na oceni računovodskih podatkov, katere se črpa iz računovodskih izkazov.

Osnova dobrega poslovnega sodelovanja med banko in MSP je zaupanje. MSP se morajo zavedati, da z zmanjševanjem napačnih informacij, s pravočasnim dostavam jasne in popolne dokumentacije za odobritev naložbe (poslovni načrt, načrt denarnih tokov, delež lastnih virov financiranja ipd.) in poznavanjem alternativnih virov financiranja (namen kreditiranja dejanskim potrebam) aktivno upravljajo s svojo boniteto.

Banke želijo poslovati s podjetji, ki jim lahko zaupajo. Za boniteto kreditojemalca so pomembni kakovostni in v roku narejeni računovodski izkazi. Računovodska podjetja so tako postala pomemben vezni člen med MSP in banko, saj v osnovi zagotavljajo vse računovodske izkaze in razkritja, v večini pa nastopajo tudi kot davčni in finančni svetovalci podjetje.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.