Neplačan dopust - Kaj določa zakonodaja?

Neplačan dopust, za razliko od plačanega, ni zagotovljen z zakonom. Ena izmed pravic delavca iz delovnega razmerja je pravica do plačanega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Pri tem letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne. Gre torej za pravico delavca do plačanega dopusta, ki pripada vsem delavcem in jo pridobijo s sklenitvijo delovnega razmerja. Kako pa je s pravico delavcev do neplačanega dopusta?

Se sprašujete ali je pravica do neplačanega dopusta delavcem sploh zagotovljena?

Neplačan dopust po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1)

V praksi se pogosto dogaja, da delavci zaprosijo delodajalca za odobritev neplačanega dopusta. Delavec morda potrebuje daljšo odsotnost zaradi študijskih ali osebnih okoliščin ali pa želi npr. oditi na daljše potovanje.

Neplačan dopust ni zakonski termin in ga Zakon o delovnih razmerjih ne pozna. Pomembno se je torej zavedati, da pravica do neplačanega dopusta tako delavcem ni zakonsko zagotovljena. To pa ne pomeni, da delodajalec delavčevi prošnji ne sme ugoditi.

Pisni dogovor o neplačanem dopustu in pravilnik o letnem dopustu

Pravniki naše pravne službe svetujejo, da delodajalci z delavci, katerim bodo odobrili neplačan dopust, obvezno sklenejo ustrezen dogovor v pisni obliki. V njem naj stranki jasno opredelita trajanje dopusta, morebitne obveznosti delavca v tem obdobju in dogovor glede plačila prispevkov za socialno varnost.

Če je v podjetju neplačan dopust pogosta praksa, je priporočljivo, da se pravila opredelijo tudi v ustreznem internem aktu delodajalca, npr. v pravilniku o letnem dopustu ali pravilniku o delovnih razmerjih.

Dogovor med delavcem in delodajalcem

Ker neplačan dopust ni pravica delavca iz delovnega razmerja, bo ta mogoč samo v primeru, če se bosta delavec in delodajalec o neplačanem dopustu soglasno dogovorila. Delodajalec lahko tako prošnjo delavca tudi zavrne. Daljša odsotnost posameznega delavca lahko za delodajalca namreč predstavlja precejšnjo težavo pri organizaciji dela in nemotenega poslovanja.

Kako dolgo lahko traja neplačan dopust?

Kot je že navedeno zgoraj, neplačanega dopusta delovnopravna zakonodaja ne pozna, zato tudi ni določb glede omejitve njegovega trajanja. Tudi to je tako v domeni dogovora med delavcem in delodajalcem.

Obvezno zavarovanje delavca v času neplačanega dopusta in plačilo prispevkov za socialno varnost

Če delodajalec delavcu odobri neplačan dopust, delavec ves čas ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja preko delodajalca. Mesečne plače takšen delavec sicer ne prejema, vendar pa je zaradi vključenosti delavca v obvezna socialna zavarovanja, zanj kljub temu obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.

Zavezanec za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je delodajalec, zavezanec za plačilo preostalih prispevkov pa delavec, vendar jih dejansko plačuje delodajalec, ki jih obračuna in odtegne od zneska bruto plače delavca.

Ker delavec v času neplačanega dopusta plače ne prejema, tudi prispevkov, ki gredo v njegovo breme, ni mogoče odtegniti od plače, zato jih plača delodajalec, delavec pa mu jih je dolžan povrniti.