Dosežena delovna doba in letni dopust

Dosežena delovna doba je pogosto povezana z določenimi pravicami delavca. Na našo pravno službo se tako pogosto obrnejo posamezniki, ki jim delodajalecne prizna dodatnih dni letnega dopusta glede na doseženo delovno dobo.

Kako in ali sploh dosežena delovna doba vpliva na število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu?

Pravica do letnega dopusta

Vsaka zaposlena oseba ima tudi pravico do letnega dopusta. Delavci namreč pridobijo pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

Pravici do letnega dopusta se ni mogoče odpovedati. Izjava, s katero bi se delavec odpovedal tej pravici, bi bila tako neveljavna. Prav tako bi bil neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Izjemoma je to mogoče le ob prenehanju delovnega razmerja.

Minimalno trajanje letnega dopusta

Zakon o delovnih razmerjih izrecno določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne.

Koliko dni je to, je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Če delavec dela 5 dni v tednu, je to 20 dni, če dela 4 ali 6 dni v tednu, pa je to 16 oziroma 24 dni.

Dodatni dnevi dopusta

Zakon delavcem poleg minimalnega letnega dopusta priznava tudi dodatne dneve dopusta. Tako ima vsak delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta pa imajo delavci, ki:

· sodijo v kategorijo starejših delavcev,

· so invalidi ali imajo najmanj 60-odstotno telesno okvaro,

· varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.

Dodatnih dni letnega dopusta za druge okoliščine, torej tudi na to, kolikšna je dosežena delovna doba, zakon ne priznava.

Kako sta torej povezana dosežena delovna doba in letni dopust?

Dosežena delovna doba in letni dopust

Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v zakonu, se lahko določi:

1. s kolektivno pogodbo,

2. s pogodbo o zaposlitviali

3. z internim aktom delodajalca.

Navedeno pomeni, da delavci, katerih delodajalca ne zavezuje nobena izmed kolektivnih pogodb in jim ta pravica tudi ni priznana z internim aktom delodajalca, nimajo pravice do dodatnih dni letnega dopusta glede na to, kakšna je njihova dosežena delovna doba.

Pravilnik o letnem dopustu

Vsem delodajalcem, ki jih ne zavezuje nobena izmed kolektivnih pogodb, zato svetujemo, da obvezno sprejmejo ustrezen pravilnik o letnem dopustu. V pravilniku se tako lahko ustrezno uredi tudi pravica delavcev do dodatnih dni letnega dopusta glede na doseženo delovno dobo.

Na tak način se lahko delodajalci v veliki meri izognejo nezadovoljstvu zaposlenih, obenem pa pravice svojih zaposlenih uredijo čim bolj pravično. Pričakovano je namreč, da bo delavec z npr. 20 leti delovne dobe, upravičen do daljšega trajanja letnega dopusta kot delavec začetnik.

Ne pozabite na pravočasno odmero letnega dopusta

Vsak delodajalec je dolžan svoje zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Letni dopust mora biti odmerjen v skladu z veljavnimi predpisi, zato odmero zaupajte pravnikom.