Skrajšan delovni čas - pravice in obveznosti delavcev
Skrajšan delovni čas od polnega je pogosta oblika zaposlitve. Pogodba o zaposlitvi se namreč lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od 40 ur tedensko. Kakšne so posebnosti zaposlitve za skrajšan delovni čas in kako so v tem primeru urejene pravice in obveznosti delavcev?
NOVO: BREZPLAČNI WEBINARJI NA DATI
Bi radi svoj zaslužili s svojim hobijem in razmišljate o registraciji d.o.o. ali s.p.? Kaj je dobro vedeti pred registracijo podjetja? Zaposlujete pa niste prepričani kakšne so vaše pravne možnosti, pravice in obveznosti v času koronavirusa? DATA d.o.o. organizira brezplačne webinarje. Izkoristite edinstveno priložnost in se prijavite še danes. Število mest na posameznem webinarju je omejeno, razpisanih pa več terminov.
Pravice delavca, ki se zaposli za skrajšan delovni čas
Delavec, ki je zaposlen za skrajšan delovni čas, ima pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Plačilo za delo
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas, ima pravico do plačila po dejanski delovni obveznosti.
Letni dopust in regres pri zaposlitvi za skrajšan delovni čas
Delavec, ki je zaposlen za skrajšan delovni čas, ima pravico do dopusta v minimalnem trajanju kot je določeno z Zakonom o delovnih razmerjih. Tudi ti delavci imajo tako pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta. Koliko dni to predstavlja, pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Pravico do regresa pa delavec, ki dela skrajšan delovni čas, uveljavlja sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Če je torej delavec zaposlen za polovični delovni čas, ima pravico do polovičnega regresa.
Odmor med delovnim časom
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom. Dolžina odmora se določa v sorazmerju s časom, ki ga delavec prebije na delu. Če torej delavec dela 4 ure na dan, ima pravico do odmora v trajanju 15 minut.
Povračilo stroškov prevoza in prehrane med delom
Delavci, zaposleni za krajši delovni čas, imajo pravico do celotnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Pravico imajo tudi do povračila stroškov za prehrano med delom. Pri tem je potrebno upoštevati, da Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa, da se povračilo stroškov za prehrano ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 6,12 eur, al le, če je delavec na delu prisoten vsaj štiri ure.
SUBVENCIONIRANJE KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
Nadurno delo v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela skrajašn delovni čas, ne sme naložiti nadurnega dela. Izjemoma je to mogoče le v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.
Odpravnina ob upokojitvi
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih ima delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, pravico do odpravnine. Ta se izplača v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Če je delavec delal s skrajšanim delovnim časom, mu pripada odpravnina sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Če je torej delavec delal npr. s polovičnim delovnim časom (20 ur tedensko), mu pripada odpravnina v višini ene povprečne mesečne plače.
NADOMESTILO ZA NEIZRABLJEN DOPUST
Skrajšan delovni čas v posebnih primerih
Posebna pravila veljajo za delavce, ki delajo skrajšan delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Gre za delavce invalide, delavce, ki so bolniško odsotni za določen del delovnega časa in starše, ki koristijo pravico do dela s krajšim delovnim čas do zakonsko določene starosti otroka. Takšni delavci imajo pravice iz socialnih zavarovanj, kot če bi delali polni delovni čas. Pravica do plačila za delo jim pripada glede na dejansko delovno obveznost, druge pravice pa kot v primeru, da bi delali polni delovni čas (npr. regres, odpravnina ob upokojitvi).
Krizni dodatek za delavce, ki delajo je obvezen!
Pogodba o zaposlitvi za skrajšan delovni čas z več delodajalci
Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za skrajšan delovni čas tudi z več delodajalci. Na tak način bo lahko dosegel polni delovni čas 40 ur tedensko. V takšnem primeru je pomembno, da se delavec z vsemi delodajalci sporazume o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Delodajalci so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.