Višina odpravnine
Višina odpravnine je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Odpravnina predstavlja obliko varstva dohodka v primeru prenehanja delovnega razmerja. ZDR-1 določa primere, ko je delavec upravičen do odpravnine. Kdaj je delavec upravičen do odpravnine? Vam je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov? Ste prejeli s strani delodajalca odpoved pogodbe zaradi nesposobnosti? Se nameravate upokojiti, pa vas zanima koliko odpravnine vam pripada? Vam je delodajalec napačno odmeril višino odpravnine? Kaj pa če vam je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas?
Na nas se obračajo številni bralci, ki imajo vprašanja povezana z odpravnino ob koncu delovnega razmerja. Nekateri iz razloga, ker ne vedo ali jim pripada, velikokrat pa zaradi tega, ali jim je bila pravilno odmerjena. Ste izgubili zaposlitev in razmišljate o svojem podjetju? Vabljeni na naše brezplačne webinarje, kjer boste zagotovo dobili dragocene informacije in nasvete.
Kdaj je delavec upravičen do odpravnine in kakšna je višina odpravnine?
1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca:
1. v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali
2. v primeru razloga nesposobnosti.
2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca: v kolikor delavec poda izredno odpoved, zaradi razlogov za katere je kriv delodajalec.
3. Upokojitev delavca
4. Odpravnina ob izteku pogodbo o zaposlitvi pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Razen ne, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu in za opravljanje javnih del.
5.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Kakšna višina odpravnine pripada delavcu glede na razlog prenehanja delovnega razmerja?
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in 2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in višina odpravnine:
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Višina odpravnine, ki pripada delavcu:
· 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
· 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
· 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Upokojitev delavca in višina odpravnine:
Delavcu ob upokojitvi pripada naslednja višina odpravnine:
· dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma
· dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja. Delodajalec je dolžan izplačati to odpravnino, če je bil pri delavec pri njemu zaposlen vsaj pet let.
SUBVENCIONIRANJE KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
Odpravnina ob izteku pogodbo o zaposlitvi za določen čas in višina odpravnine:
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas:
· ki je sklenjena za eno leto ali manj je višina odpravnine 1/5 osnove;
· sklenjena za več kot eno letoje višina odpravnine 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine za vsak mesec dela.
SUBVENCIONIRANJE KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA