Vzroki in posledice sklepanja kmetijskih zavarovanj

Maribor, 24. marec 2010 - V Zavarovalnici Maribor smo v letu 2010 zaradi razmer na pozavarovalnem trgu, zaradi zavarovalno-tehničnega rezultata kmetijskih zavarovanj ter pričakovanj lastnikov glede boljših poslovnih rezultatov začeli s selektivnim sklepanjem kmetijskih zavarovanj posevkov in plodov. To ne pomeni, da jih ne sklepamo več; zaradi razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju, pa pozornost namenjamo izbiri rizikov, ki jih zavarujemo, višini premije, škodnemu rezultatu in lojalnosti zavarovancev.

Neurja so v preteklih letih povzročila izjemno veliko škode na kmetijskih površinah, kar je eden od najpomembnejših razlogov za slabše lanskoletne rezultate zavarovalnice.

Delničarji Zavarovalnice Maribor so za zagotavljanje primerne kapitalske ustreznosti konec leta 2009 tudi izvedli dokapitalizacijo v višini 14,2 milijona evrov, s strani agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pa je zavarovalnica dobila zahtevo, da se do sredine leta 2010 še dodatno dokapitalizira.

Predstavniki nekaterih vodilnih tujih pozavarovalnic so v novembru 2009 dali jasno vedeti predstavnikom zavarovalnic, ki v Sloveniji zavarujemo tveganja kmetijske pridelave, predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in obeh slovenskih pozavarovalnic, da pozavarovalnega kritja za zavarovanje tehničnega rezultata na področju posevkov in plodov ne bomo dobili. Tveganj brez ustreznega pozavarovalnega kritja pa glede na trenutne razmere ne moremo prevzemati.

Poudariti moramo, da si v ZM že od ves čas - vendar brez pravega odziva na naše pobude - prizadevamo za sistemsko rešitev za zavarovanje tveganj kmetijske proizvodnje. Ta je mogoča v javno-zasebnem partnerstvu (PPP). To možnost (v obliki sozavarovalnega poola) je Zavarovalnica Maribor v Sloveniji že nekajkrat predstavila, saj predstavlja učinkovito sistemsko rešitev v večini držav sveta, kjer se zavaruje tveganja kmetijske proizvodnje. Ni odveč poudariti, da je škodni rezultat na področju kmetijstva zelo slab že desetletje; v povprečju namreč znaša zavarovalno-tehnični rezultat za to obdobje 200 - ali drugače povedano: za vsak evro, ki smo ga prejeli, smo plačali dva evra škod - zavarovalnin (pri tem niso vključeni stroški dela ipd.).

Zaradi vsega navedenega smo morali sprejeti odločitev, da pri sklepanju kmetijskih zavarovanj v letu 2010 posvečamo večjo pozornost obvladovanju tveganj, pri tem pa bomo storili vse, da bo področje urejeno sistemsko na nivoju države in vseh deležnikov (zbornice, ministrstva, pozavarovalnic, zavarovalnic, ki ta kritja ponujamo), saj bo v prihodnosti le sistemska rešitev zagotavljala finančno vzdržen sistem zavarovanja kmetijske pridelave in z njim tudi varnost naših zavarovancev in slovenskega kmetijstva.

Več informacij: pr@zav-mb.si.