Pobuda za zmanjševanje odloženih odpadkov na odlagališča odpadkov

Konkretni primer: zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk in povečanje okoljske ozaveščenosti potrošnikov

V Stranki ekoloških gibanj Slovenije-SEG podpiramo prizadevanja in aktivnosti v Okoljsko raziskovalnem zavodu (v nadaljevanju ORZ) v kateri se med drugim ukvarjajo tudi s problemom naraščanja količin odloženih odpadkov na odlagališčih, premajhnem ločenem zbiranju odpadkov in z osveščanjem prebivalcev v zvezi z okoljskimi problemi. S čedalje bolj številčnejšimi in vedno večjimi nakupovalnimi centri žal narašča tudi količina nastalih odpadkov, ki niso ustrezno ločeni in posledično, zlasti embalaža končna med mešanimi komunalnimi odpadki. Po izkušnjah drugih držav opažamo, da se v Sloveniji premalo pozornosti posveča področju osveščanja ljudi in preventivnim dejavnostim, ki imajo okoljske, ekonomske in etične učinke.

Več o dejavnosti ORZ na www.orz.si

Z namenom učinkovitega pristopa pri doseganju ciljev preventivnih dejavnosti na področju ravnanja z odpadki, smo se povezali s podjetjem DMC23, g. Žiga Konjar, ki je zastopnik za svetovno mrežo "Degradable plastics". Menimo, da so vrečke "degradable plastics" primernejše za uporabo s tega stališča, ker manj onesnažujejo okolje in se hitreje razgradijo kot običajne plastične vrečke, poleg tega pa sinergijsko sporočajo in nagovarjajo potrošnike o racionalni rabi nakupovalnih vrečk in zmanjšanju nastajanja odpadkov.

Idejo o lansiranju teh vrečk v nakupovalne centre po Sloveniji in osveščanjem uporabnikov o nujnem zmanjševanju porabe vrečk želimo prijaviti v projektu Life+. V projektu stremimo k pomembnemu cilju zmanjšanja količin odloženih odpadkov na odlagališča. Sejalne analize kažejo, da je med odloženimi odpadki ogromno vrečk. Razlogi za gospodarnejše ravnanje z odpadki in nujno zmanjšanje odloženih odpadkov na odlagališča - navajamo krovne predpise na področju gospodarjenja z odpadki:

• Okvirna direktiva (75/442/EEC) o ravnanju z odpadki (91/156/EEC, 91/692/EEC, 96/350/EC, 200532/EC), ki podaja splošne napotke državam članicam v zvezi z gospodarjenjem z odpadki, kot na primer, da morajo sprejeti potrebne ukrepe, da spodbudijo

preprečevanje, recikliranje in obdelovanje odpadkov.

• Direktiva (94/64/EC) o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

Cilj te direktive je uskladitev nacionalnih predpisov za ravnanje z embalažo in odpadno

embalažo, da se, po eni strani, prepreči njen kakršen koli vpliv na okolje vseh držav članic kot

tudi tretjih držav ali da se tak vpliv zmanjša, s čimer se zagotovi visoka raven varstva okolja.

• Direktiva, ki ureja odlaganje odpadkov je Direktiva (99/31/EC) o odlaganju odpadkov.

Njen glavni namen je preprečiti ali zmanjšati negativne učinke odlaganja odpadkov na okolje,

še posebej na površinske vode, podzemne vode, prst, zrak in zdravje ljudi. Določa, da morajo

biti odpadki obdelani preden se odložijo.

Zakaj menimo, da so PE vreče problem?

Količina le-teh je tista, ki je najbolj problematična - in ta je gromozanska. Tovarne po vsem svetu so proizvedle 5-6 bilijonov plastičnih vrečk v letu 2004 - od velikih vreč za smeti, do debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih najtanjših, ki jih ponavadi dobimo "zastonj" v trgovinah (to so približki Chemical Market Associates, svetovalnega podjetja petrokemične industrije). Severna Amerika in Evropa porabita skoraj 80 odstotkov te količine. Poraba samih nakupovalnih vrečk znaša od 500-1000 milijard vrečk na leto - torej več kot 1 milijon vrečk vsako minuto. Američani na leto odvržejo 100 milijard plastičnih vrečk, v Tajvanu porabijo 20 milijard vrečk na leto - 900 na osebo, Evropske države so tudi med večjimi porabniki le-teh (ocene za Slovenijo znašajo 300-600 milijonov vrečk na leto oziroma 150-300 na osebo). Tisoče vodnih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski sesalci zamenjajo vrečke za hrano, jih pogoltnejo in te vrečke jim nato zamašijo prebavni sistem, kar vodi do pogina živali. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj v morje in ogroža druge živali. Tudi kopenske živali so ogrožene. Prav tako se plastične vrečke ne razgradijo biološko, temveč v njih poteka svetlobna razgradnja - v vedno manjše in manjše toksične dele, ki onesnažujejo zemljo in vodne tokove.. Veliko mest po vsem svetu ima probleme z zamašitvijo odtokov in kanalizacijskih sistemov, kar lahko vodi do povečanih možnosti poplav ter večje pojavnosti bolezni. Popularne tanke vrečke v trgovinah, narejene iz HDPE (high density polyethilen) bodo na našem planetu obstajale do 1000 let, po tem, ko smo jih odvrgli. Povprečna družina "nabere" 60 vrečk v samo štirih nakupovalnih obiskih trgovin. Za proizvodnjo 100 milijard plastičnih vrečk v ZDA je bilo porabljenih 12 milijonov sodčkov nafte - kar pa je velik prispevek k emisiji toplogrednih plinov. To vse so dejstva, ki govorijo proti uporabi plastičnih vrečk.

A vendar, a je papir boljši od plastike?

Za proizvodnjo plastičnih vrečk se porabi 20-40 odstotkov manj energije in vode kot za proizvodnjo papirnatih. Prav tako se ustvarja manj zračnega onesnaženja in odpadkov, sklicujoč se na ocene življenjskega cikla le-teh iz obeh strani, industrije in ne-industrijskih skupin. Odgovorne osebe iz plastične industrije trdijo tudi, da plastične vrečke zavzemajo manj prostora na odlagališču in da se nobena od obeh, papirnate ali plastične vrečke, ne razgradi pod prevladujočimi pogoji v večini odlagališč (pod pravilnimi pogoji bi se papirnate vrečke razgradile hitro, medtem ko bi plastične potrebovale stotine let). Za proizvodnjo papirnatih vrečk se porablja les, kar ima ogromen vpliv na gozdove po celem svetu. Za proizvodnjo 10 milijard papirnatih vrečk v ZDA je bilo posekanih 14 milijonov dreves. To ima dvojen vpliv na toplogredne pline (TP) - posekani gozdovi ne morejo več prispevati k zmanjšanju koncentracije TP in obenem proizvodnja vrečk proizvaja dodatne TP. Za reciklažo enega kilograma papirnatih vrečk se porabi 91% več energije kot za reciklažo enega kilograma plastičnih vrečk. Vendar so odstotki reciklaže obeh tipov vrečk izredno nizki - le 10-15% papirnatih in 1-3% plastičnih vrečk je vsako leto recikliranih (Wall Street Journal).

Kaj je torej bolje uporabljati, papirnate ali plastične vrečke?

Nobenih od teh. Oboji porabljata dragocene naravne vire za izdelek, ki se ga uporabi samo enkrat in se ga odvrže. Oboji imata negativen vpliv na naravo in onesnažujeta naše okolje. Oboji proizvajata znatne toksične stranske "izdelke" skozi njun življenjski cikel in nobena od njih ni učinkovito reciklirana.

S konkretnimi aktivnosti, ki smo jih projektno definirali in jih bomo na naključnih primerih kvantitativno merili, želimo vzpodbuditi k alternativnim rešitvam zmanjšanja porabe plastičnih vrečk in posledičnemu varovanja okolja tudi v Sloveniji

Opozarjamo, da sedanji sistem "navidezno" brezplačnih vrečk v trgovskih centrih povzroča njihovo prekomerno porabo in posledično številne negativne učinke na okolje in okoljsko brezbrižnost potrošnikov, kar se odraža v neizpolnjevanju zahtev trajnostnega razvoja in izrazitem NIMBY sindromu v Sloveniji. Zato pričakujemo podporo Ministrstva pri izvajanju načrtovanih projektnih aktivnosti za dosego pričakovanih rezultatov, ki jih bomo merili z merljivimi kazalci.