SLOVENCI ZAUPAJO VZAJEMNI

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, najvecja specializirana zdravstvena zavarovalnica za prostovoljna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji, je tudi v drugem letu samostojnega delovanja poslovala uspešno. V primerjavi z letom 2000 smo še povecali število svojih zavarovancev, tako da ima pri naši zavarovalnici dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenjenih že 1.122.000 ljudi. Po podatkih Slovenskega zavarovalniškega združenja Vzajemna med vsemi slovenskimi zavarovalnicami tudi po letu 2001 ostaja druga najvecja zavarovalnica z 22-odstotnim tržnim deležem pobranih premij.

POSLOVANJE in POSLOVNI REZULTAT

Vzajemna se je med zavarovanci nedvomno uveljavila, kar potrjuje dejstvo, da v preteklem letu nismo le obdržali, temvec beležimo narašcanje portfelja zdravstvenih zavarovanj in narašcanje povpraševanja prebivalstva po naših zavarovanjih. Portfelj Vzajemne je resnicno velik, saj z 1,12 milijona zavarovancev za doplacila do polne vrednosti zdravstvenih storitev sodimo ne le med najvecje prostovoljne zdravstvene zavarovalnice pri nas, temvec tudi v Evropi. V zadnjem letu se je število zavarovancev dopolnilnih zavarovanj povecalo za 0,41 odstotka, kar je glede na velikost in pokritost trga nezanemarljiva rast, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da smo se v istem obdobju lotili cišcenja portfelja, kar pomeni, da je obenem prišlo do zmanjšanja števila naših zavarovancev predvsem na racun neplacevanja premij.

Narašca tudi število drugih zavarovanj, zlasti tistih zavarovancev, ki se odlocajo za naše zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini. Portfelj teh zavarovanj se je povecal za vec kot 23 odstotkov navkljub dejstvu, da je po znanih dogodkih v ZDA zanimanje za potovanja tudi med Slovenci nekoliko upadlo.

V Vzajemni smo poslovno leto 2001 po oceni nadzornega sveta zakljucili uspešno, saj smo presegli nacrtovane rezultate. Po pokritju vseh škod, obratovalnih stroškov in oblikovanju z zakonom predpisanih zavarovalno-tehnicnih rezervacij znaša nerevidirani dobicek 786 milijonov tolarjev, od katerega bomo predvidoma polovico (393 milijonov tolarjev) namenili za rezerve, ki zagotavljajo dolgorocno zdravstveno varnost zavarovancev, ostanek pa bo ostal nerazporejen.

Z ustrezno premijsko politiko, pospešeno izterjavo zapadlih premij, doslednim nacrtovanjem financnih tokov in temu primerno naložbeno politiko ter nadzorom nad izplacili zavarovalnin smo zagotovili zadosten priliv sredstev za tekoce poravnavanje dospelih obveznosti. Ob koncu leta 2001 so skupni prihodki, ki vkljucujejo tako prihodke od premij kot prihodke od naložb in financiranja ter druge prihodke, znašali 48,8 milijarde tolarjev. Prihodki od premij, ki predstavljajo 97 odstotkov vseh prihodkov, so v letu 2001 znašali 47,1 milijarde tolarjev. Ti prihodki so v okviru nacrtovanih ter za 15 odstotkov višji od realiziranih prihodkov v letu 2000.

Celotni odhodki Vzajemne so v letu 2001 znašali 48 milijard tolarjev in so se v primerjavi z letom prej povecali za 15 odstotkov. Za 42 milijard tolarjev je bilo odhodkov za škode, ki so realizacijo leta poprej presegli za 19 odstotkov. K taki rasti je v najvecji meri prispevala 25-odstotna rast stroškov za zdravila, ki v strukturi škod Vzajemne predstavljajo 40 odstotkov. Odhodki za škode so višji tudi zaradi 15-odstotnega povecanja stroškov za osnovno zdravstveno dejavnost, 15-odstotnega povišanja stroškov za specialisticno ambulantno in bolnišnicno zdravljenje, 26-odstotnega povecanja stroškov za lekarniško dejavnost ter 22-odstotnega povecanja stroškov za reševalne prevoze. Povišanje vseh teh stroškov je tudi glavni razlog, da je nadzorni svet Vzajemne v preteklem letu dvakrat dal soglasje k povišanju premije, in sicer v juliju (za 5,8 %) in decembru (za 6 %).

POGOJI POSLOVANJA

Negativen vpliv na poslovanje Vzajemne v letu 2001 je imela visoka rast cen zdravil in tudi narašcajoca potrošnja zdravil med slovenskim prebivalstvom. Zaradi visoke rasti cen zdravil je Ministrstvo za zdravje pripravilo nov pravilnik o dolocanju cen zdravil. Pravilnik, ki je zacel veljati v mesecu avgustu, doloca, da se cene zdravil na slovenskem trgu dolocajo na podlagi najcenejših primerljivih zdravil v Italiji, Nemciji in Franciji. Kljub novemu pravilniku se je v Sloveniji tudi v letu 2001 nadaljeval trend visoke rasti odhodkov za zdravila.

Kot posledica sprememb pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki je stopil v veljavo v mesecu aprilu, izvajalci zdravstvenih storitev pri nabavi medicinsko tehnicnih pripomockov namesto 8-odstotne stopnje placujejo 19-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost. To je imelo negativen vpliv na odhodke Vzajemne za medicinsko tehnicne pripomocke.

Na poslovanje Vzajemne v letu 2001 je vplivala tudi 8,4-odstotna povprecna rast cen življenjskih potrebšcin, ki je bila vecja od prvotno predvidene (7,8 odstotkov).

POSLOVANJE 2002

V Vzajemni nadaljujemo z uspešnim poslovanjem tudi v letu 2002. Obdržali smo portfelj dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, število zavarovanj za tujino pa smo v prvih dveh mesecih povecali za 38 odstotkov. Celotnih prihodkov smo imeli za 8,9 milijard tolarjev, od tega prihodkov od premij 8,5 milijard tolarjev. Odhodki za odškodnine so bili realizirani v višini 7,4 milijarde tolarjev in presegajo lanskoletno realizacijo istega obdobja za 12 odstotkov. V primerjavi s preteklim letom so se najbolj, in sicer za 56 odstotkov, povišali odhodki za lekarniško dejavnost zaradi vkljucenih pavšalov za lekarniške storitve. Še vedno pa zelo narašcajo odhodki za zdravila, ki so višji za 25 odstotkov in s svojim 41-odstotnim deležem v skupnih odhodkih za škode tudi najvec prispevajo k njihovi rasti.

V skladu z novelo zakona o zavarovalništvu, ki je zacela veljati 12. marca, v zavarovalnih vrstah, kjer ne prihaja do katastrofalnih škod, ni potrebno vec oblikovati izravnalnih rezervacij. Sem sodijo tudi zdravstvena zavarovanja, ki jih ponujamo v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici.
Z novelo je bila odpravljena stroga ureditev, da je potrebno oblikovati izravnalne rezervacije v vseh zavarovalnih vrstah, tudi tistih, za katera znatna nihanja v škodah niso znacilna. Slovenske zavarovalnice bodo tako po novem oblikovale izravnalne rezervacije le še v tistih zavarovalnih vrstah, v katerih se pojavljajo katastrofalne škode kot posledice naravnih nesrec (zavarovanje požara in elementarnih nesrec ter drugo škodno zavarovanje) ter velikih škod zaradi nesrec (zavarovanje tirnih vozil, letal in plovil) oz. neugodnih gospodarskih gibanj (kreditna in kavcijska zavarovanja, zavarovanja raznih financnih izgub). Zavarovalne vrste, kjer ne prihaja do katastrofalnih škod, zaradi cesar oblikovanje rezervacij ne bo vec potrebno, pa so nezgodno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, obvezno in kasko avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoci. Seveda pa bo obseg zavarovalnih rezervacij še vedno tako velik, da bo zagotavljal varnost zavarovancev in izplacil škodnih dogodkov.
V Vzajemni imamo za 5,2 milijarde tolarjev izravnalnih rezervacij, ki jih bomo v skladu z novelo zakona razgradili v naslednjih petih letih, in sicer vsako leto za eno petino. Sredstva bomo razporedili v varnostne rezerve in rezervacije za starost, ki zagotavljajo dolgorocno zdravstveno varnost naših zavarovancev, del sredstev pa bomo uporabili tudi za krepitev kapitalske ustreznosti zavarovalnice.

NACRTI ZA LETO 2002

V letošnjem poslovnem letu se bomo najbolj posvetili dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in njihovi ustrezni zakonski ureditvi. Omenjena zavarovanja namrec predstavljajo javni interes in so za zdravstveno ter socialno varnost prebivalstva zelo pomembna. V pripravi je nova zakonodaja, ki naj bi urejala podrocje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, vsebovala pa naj bi tudi mehanizme za zagotovitev stabilnosti tega sistema. V okviru tega si bomo prizadevali, da se cimprej sprejme in uveljavi sistem izravnalnih shem, ki bo prispeval k dodatni trdnosti in stabilnosti celotnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja

Tudi v letošnjem letu si bomo prizadevali za posodabljanje obstojece oblike zdravstvenih zavarovanj, skupaj z izvajalci zdravstvenih storitev pa bomo iskali tudi možnosti za razvoj novih. Že v letošnjem letu tako nameravamo oblikovati novo obliko nadstandardnega zavarovanja.

S širitvijo svoje poslovne mreže bomo še izboljševali komunikacijo z zavarovanci, da bi se ti pri nas pocutili še bolj varne in zadovoljne. Ker je osebni stik pri sklepanju zdravstvenih zavarovanj bistvenega pomena, in v Vzajemni se tega dobro zavedamo, se bomo v prihodnje še bolj trudili tudi za ustvarjanje pogojev zavarovancem prijazne zavarovalnice.