ZAKAJ JE VLADA KRIVA, ČEPRAV NOČE BITI KRIVA

V dnevnem časopisju smo zasledili izjave aktualnega ministra za zdravje, ki s seje vlade in v imenu vlade zatrjuje, da nove finančne zahteve zdravnikov odpadejo, ker le ti vztrajajo pri rešitvah, ki so za vlado nesprejemljive.

Letošnja edinstvena zdravniška stavka, ki je potekala kot normalno delo �- 40-urni delovni tednik z 10 urami podaljšanega dela, je med drugim pokazala, da so slovenski zdravniki preobremenjeni z delom, ker jih je premalo. In, da je slovenski zdravstveni sistem stabilen tudi zato, kot ugotavljajo tuji strokovnjaki, ker slovenski zdravniki delajo več kot je dovoljeno in to brez plačila! Tuji strokovnjaki so tudi ugotovili, da ima Slovenija v primerjavi z razvitimi evropskimi državami in tudi vzhodnoevropskimi (sic!) državami manj zdravnikov in bi morala do leta 2010 število zdravnikov povečati (!) za 300 (in več).

Lepo, preveč lepo, da bi bilo tudi matematično in fizično mogoče. Letošnjih 100 diplomantov medicine bo matematično ťusposobljeno za samostojno deloŤ leta 2008 in leta 2010 jih bo matematično res 300. Kaj pa naravni osip (upokojitve, ipd.)�... Torej je izračun slabo zastavljen in se bo prekomerna obremenitev zdravnikov nadaljevala tudi še v dvajseta leta tega stoletja�...

Zato kot možnost ostaja le ťpristanekŤ zdravnikov, da delajo več in dlje kot ostali zaposleni. In to je želja vlade. Zdravniki razumemo, da ni mogoče narediti nemogočega. Da je nemogoče povečati število zdravnikov �- tudi opevani ťuvozŤ ni brezplačen. To bodo živi ljudje, s svojimi potrebami in pravicami �- suženjstvo in brezpravje je preteklost, saj smo v Evropi! Zato menimo, in to smo jasno povedali v svojih stavkovnih zahtevah: delamo in bomo delali, vendar s pravicami, ki nam gredo. Naj delajo, meni minister. Seveda brez pravic in plačila, kot gre slehernemu za opravljeno delo.

Za utemeljitev, bolje zapisano: v opravičilo svojih nepremakljivih stališč, se vlada zateka v različne ťfinančne izračuneŤ, ki trenutku primerno, zneskovno še povečujejo že itak ťnemogočeŤ zahteve zdravnikov, poljubno od 4 do 20 milijard tolarjev. Zlasti pa vlada napada stavkovne zahteve z nepoznavanjem in svojevoljnim razlaganjem veljavnih predpisov te države, kar meji že na škandaloznost njenega ravnanja.

Značilno za ta ravnanja vlade je trditev, da so zdravniki dolžni poleg normalne letne delovne obveznosti letno delati še dodatnih 520 ur, ki po mnenju ministra za zdravje ! in vlade ne štejejo kot delo v podaljšanem delovnem času. Pri tem se sklicujeta na zakon o delovnih razmerjih iz leta 1991 oziroma njegove spremembe in dopolnitve iz lete 1995. Gre za spremembe in dopolnitve 50. člena tega zakona, ki se spremenjene in dopolnjene berejo:

ťDelo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

Delo preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka lahko traja samo toliko časa kolikor je to nujno potrebno, vendar največ 8 ur na teden, razen za delavce, ki opravljajo zdravstveno dejavnost največ 10 ur na teden ali 20 ur na mesec, ali 180 ur na leto, razen za člane posadk ladij trgovske mornarice dolge plovbe in za delavce, ki opravljajo na ladji nujna popravila, kjer lahko izjemoma traja 86 ur na mesec. ť

Ne sklicujemo se niti na 143. člen (novega) zakona o delovnih razmerjih, ker pač še ne velja. Vendar, tudi tam je zapisano, da nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. (In) delovni dan (v bodoče) lahko traja največ 10 ur.

Sapienti sat!

Resničnost, ki jo vlada noče videti in še manj priznati, glasi drugače. Pogodba o zaposlitvi, ki jo je ravnokar sklenil zdravnik, med drugim določa: ťZdravnik opravlja delo s polnim delovnim časom v trajanju 40 ur tedensko. Delovni čas je razporejen na 5 delovnih dni, zdravnik se je glede na potrebe delovnega procesa dolžan vključevati v nočno, nedeljsko ali praznično dežurno službo, ki pa ne sme trajati v povprečju več kot 32 ur tedensko in en vikend mesečno. ť

Zaradi vsega tega svojega ťneznanjaŤ vlada vztrajno ponavlja, da se je s FIDES v sporazumu o prekinitvi zdravniške stavke uskladila v vsem, razen v tistem, kar zadeva ťtarifni del in organizacijo delovnega časaŤ. Torej v delu sporazuma, ki ima finančne posledice, izvirajoče iz dejstva, da je zdravnikov premalo in da morajo zaradi ťopravljanja neprekinjenega zdravstvenega varstvaŤ zdravniki redno delati v podaljšanem delovnem času. Tako delo pa ni nobena pravica, pač pa le dolžnost.

IZ DOLŽNOSTI PA IZVIRAJO TUDI PRAVICE, ZLASTI PRAVICA DO POČITKA IN SEVEDA PLAČILA. ZATO SMO ZDRAVNIKI ŠE KAKO UPRAVIČENI V SVOJIH ZAHTEVAH. PO ZAKONU IN ZDRAVI PAMETI.